Odprta Kuhinja

Lesena ali plastična kuhinjska deska?

Odpri galerijo
A+   A-
Pred leti se je zdelo, da bodo naše kuhinje zavzele plastične deske za rezanje, vendar se je izkazalo, da so lesene bolj uporabne, zlasti pa higienične.



Deska za rezanje je eden od osnovnih pripomočkov v kuhinji. Za kuharja ni tako ključna kot recimo dober nož, a vseeno ne sme manjkati. Ne le ene, imeli naj bi najmanj dve, še bolje več. Rezalna deska namreč ni namenjena le rezanju in sekljanju hrane, uporabimo jo lahko kot podlago za zaščito mize ali pulta pred vročimi lonci, na njej lahko hrano postrežemo, na primer narezek ali pecivo. V prid več deskam govorijo tudi higienski standardi. Za posamezna živila je priporočljivo imeti posebne deske, eno za meso, drugo za sadje in zelenjavo. Nekateri priporočajo celo posebno za surovo in pečeno oziroma kuhano meso. Za lažje razlikovanje so lahko plastične različnih barv, lesene pa različnih oblik, da bomo vedeli, da je na primer rdeča za meso in zelena za zelenjavo.

Bakterije na leseni ne preživijo


Ko rečemo kuhinjska deska, najprej pomislimo na leseno, bolj ali manj robustno, odrezano gladko z industrijsko žago ali ročno, v mizarski delavnici. Pred desetletjem ali dvema so se začele med njih vrivati plastične in nekaj časa je kazalo, da jih bodo v naših kuhinjah izpodrinile. Po prvem navdušenju, zlasti da je plastika bolj higienična, saj se lažje in bolj temeljito očisti, se je izkazalo, da se stare lesenjače vendarle ne dajo. Raziskave namreč nedvoumno kažejo, da je les za rezanje in pripravo vseh živil, od mesa, zelenjave, sadja, kruha in še česa, preprosto bolj uporaben in higieničen, čeprav se na prvi pogled zdi nelogično. Na deskah se namreč po stiku z živili nabirajo bakterije. Nekaj jih odstranimo s čiščenjem, vseh pa žal ne. Na leseni deski te pronicajo v notranjost in ne preživijo, na plastični pa ostanejo na površju, zlasti v urezninah od noža, in tam imajo idealne razmere za razmnoževanje.

Ne glede na material je treba kuhinjsko desko redno in temeljito čistiti, kar pomeni po vsaki uporabi. Čistimo jo z detergentom za posodo, temeljito jo zdrgnemo z gobico, še bolje s krtačko, saj tako bolje dosežemo reže, ter speremo pod vročo tekočo vodo. Obrišemo in posušimo, preden pospravimo v predal. Občasno jo dezinficiramo, lahko z razkužilom, če prisegamo na naravno, pa z raztopino kisa.

Tako plastične kot industrijsko izdelane lesene deske so poceni, za ročno izdelane lesene pa je treba odšteti malce več denarja. Glede na to, da bomo imeli kakovostno desko ob dobrem vzdrževanju tudi več let, se investicija gotovo splača.

Besedilo: Alenka Kociper
Naslovna fotografija: Thinkstock
Datum Objave: 18.12.2017 ob 15:12

Več iz te teme:

kuhinjska deskalesena deskaplastična deska

Naročite se na e-novice:

Mateja Delakorda
Mateja DelakordaKuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.