Kaj bi brez juhe!

Gobovo ali govejo? Potem navadno naročijo malo ene in malo druge, zato da lahko na nedeljskih družinskih kosilih v gostilni vsak vzame najprej malo goveje, nato pa še malo gobove. Juhe.

Vprašanje je res že malo dolgočasno, ko pa imamo toliko okusnih in zanimivih juh. Kaj pa fižolova, zelenjavna, krompirjeva, kisla, golaževa, porova, česnova, ribja, bučna, zeljna, paradižnikova, špinačna, regratova, ješprenova, lečna … Seznam je skoraj neskončno dolg, juhe so prava zakladnica struktur, barv in okusov. Navadno jo postrežemo v jušniku ali loncu, iz katerega si jo z zajemalko nadevamo v globok krožnik ali skodelico in nato zajemamo z žlico. Primerno ohlajena, denimo kumarična ali bučna, tekne celo v najhujši poletni vročini. Vsak ima svojo najljubšo, lahko tudi več priljubljenih, ne verjamem, da kdo ne bi maral prav nobene vrste juhe.

Pripravite eksotično različico: Juha iz sladkega krompirja s kokosovim mlekom

Portugalska juha

Pred kratkim sem slab mesec preživela na Portugalskem, kjer ima juha zelo dostojno mesto v vsakdanji prehrani. Kosilo se skoraj vedno začne prav z juho. Okrog poldneva jo ponuja malodane vsak gostinski lokal, diši tudi iz čisto majhnih, ki imajo le eno ali dve mizi. Vsak jo kuha malo po svoje, zato se zdi, da je izbira zelo pestra, pri čemer gre v večini primerov za brezmesno jed. Ena daleč najbolj priljubljenih je caldo verde, pripravljena iz temno zelenih, čisto na tanko narezanih ohrovtovih listov z dodatkom pretlačenega krompirja in čebule. Zaradi majcenega koleščka suhe klobase, ki plava v njej, je skoraj ne moremo uvrščati med mesne jedi, a ji zato prav nič ne manjka. Tudi v najpreprostejši gostilnici je postrežena tako, kot je prav: zelo prijazno, na čisti, čeprav samo s papirnatim prtom sveže pregrnjeni mizi. Če želite, z majhno krušno bombico. Ponujajo jo za zelo sprejemljivo ceno, zaradi česar je topel opoldanski obrok dostopen vsakomur.

Goveja

Receptov za kuhanje domače goveje juhe je skoraj toliko kot avtorjev, čeprav se razlikujejo le v podrobnostih. Gre za kos govedine z dodano izbrano zelenjavo, vse skupaj zalito z ustrezno količino vode, ki naj v loncu vre čim bolj počasi. To počasno vretje se zdi ena pomembnejših postavk, če računamo na končni uspeh. Moj oče je imel navado, da jo je ob nedeljah pristavil na štedilnik že pred osmo zjutraj, da je bila okrog poldneva ravno pravšnja za zakuho domačih rezancev.

Kurja

Tako kot je goveja sinonim nedeljskega družinskega kosila, je kurja juha slavna zaradi svojih menda krepčilnih lastnosti. Bolnim in slabotnim naj bi prav ta jed dala nekaj čilosti; pa ne le telesu, dobra naj bi bila tudi za dušo, kot trdi eden od priročnikov za boljše duševno počutje. Še ne tako daleč nazaj je morala prav vsaka porodnica čim prej po srečnem dogodku zaužiti kurjo juho, da se je hitro postavila na noge. Tudi meni so jo postregli, pri čemer so na bližnji kmetiji, potem ko so izvedeli, za kakšen namen se jo rabi, brez nadaljnjega ujeli in žrtvovali eno od domačih kokoši, ki so se brezskrbno pasle na dvorišču.

Kaj pa prežganka?

Meni včasih zadiši tudi prežganka, juha iz pražene moke z dodatkom žvrkljanega jajca in začinjena s kumino; ko želodec ponagaja, se mi zdi prav zdravilna. Na gostilniških jedilnih listih je ne bomo našli ali pa le izjemoma. Morda zato, ker je preveč preprosta?

A tako kot za marsikdaj v življenju velja tudi tokrat: preprosto je pogosto najboljše. Ker krožnik juhice vedno tako dobro dene.

Besedilo: Danica Lešnjak
Foto: CentralITAlliance/Thinkstock

Poskusite: Juha iz bučk s parmezanom in popečenimi kruhki

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Dunajska 5
1509 Ljubljana