Kruh z več kot 20 milijoni ogledov

Kdo bi si mislil, da lahko drobni videoposnetki samo na BuzzFeedu pritegnejo 12 milijonov ogledov in več kot 110 tisoč komentarjev. Anita Šumer, ki smo jo v OK predstavili februarja, pojasnjuje, kako je to šlo ...

Lotiva se rekonstrukcije nenadnega preboja: kako se je to sploh zgodilo? Najprej očitno Buzzfeed z milijoni sledilcev, potem Business Insider in Daily Mail ...

Mislim, da se je začelo, ko je spletna stran foodandwine.com objavila seznam osmih profilov, namenjenih rokodelskemu kruhu, ki jim je treba slediti. Foodand­wine namreč vedno označim v svojih objavah. Nato mi je BuzzFeed Food na Instagram poslal zasebno sporočilo, v katerem so me prosili, ali lahko uporabijo moje posnetke in fotografije v videokolažu različnih amaterskih pekov (več kot 12 milijonov ogledov). Kmalu so se name obrnili tudi iz UNILAD, kjer pa so naredili videokolaž samo iz mojih del (več kot tri milijone ogledov). Kmalu zatem mi je Daily Mail poslal sporočilo, ali jim dovoljujem uporabo avtorskega materiala, in sem privolila. Ta videokolaž so najprej objavili na DailyMail Video, ker pa je imel v kratkem času veliko ogledov, so ga potem še na glavni strani Daily Maila na Facebooku. Nekaj dni po tej objavi mi je tudi Business Insider UK poslal sporočilo, ali lahko uporabijo material na mojem profilu, dodali so še nekaj vprašanj, od kod sem, kako dolgo pečem, ali pripravljam mednarodne delavnice in podobno. Business Insider UK je pripravil najboljši kolaž od vseh, tega je nato delil tudi Insider. Poleg teh velikih strani sem dobila sporočila še več manjših (brazilskih, nemških, libanonskih in drugih). Vsi so mi napisali, da bi radi objavili moje delo, ker jim je nadvse všeč, da je zelo zanimivo, umetniško, da so jim všeč vzorci, ki jih ustvarjam na kruhu in podobno.



Se to zdaj dramatično pozna na vaših računih na družbenih omrežjih?

Odkar sta Daily Mail in Business Insider delila svoje videokolaže, se je število sledilcev na Instagramu občutno povečalo, in sicer za vsaj dva do tri tisoč, danes jih je že več kot 36.600. Instagramu sem se sicer pridružila komaj lani oktobra na veliko prigovarjanje prijateljice Polone Klančnik, moram priznati, da sem se kar malce upirala. Takrat sem sicer veliko objavljala v skupini Perfect Sourdough ter na svojem zidu in mi je bilo to povsem dovolj. :)

Kaj je za vas najbolj zanimiv del tega v bistvu senzacionalnega nastopa?

Ravno to hitro širjenje po internetu mi je najbolj zanimivo, ko tvoje »delo« v kratkem času spozna veliko ljudi drugod po svetu. Zagotovo se odprejo tudi kak­šna vrata, pojavijo nove priložnosti. Ob videokolažu Business Insiderja pa je bila omenjena tudi Slovenija, kar je pozitivna promocija ne samo mene, temveč tudi države. Na Facebooku sem že pred časom ustanovila prvo slovensko skupino, namenjeno temu načinu peke, ki se imenuje Peka z drožmi, kjer lahko člani najdejo številne informacije, napotke, recepte, termine delavnic ter kjer lahko objavljajo svoje izdelke in povprašajo za pomoč, če se kje zatakne. Poleg pomoči si prizadevam za širitev kulture te peke in zanimanja zanjo.



Se bo to kdaj poznalo tudi na kakšnem drugem računu? Kako bi se dalo tak uspeh izkoristiti za to, da bi človek kaj zaslužil?

Na bančnem računu se ta medijska pozornost ne pozna. A delavnica, ki jo imam konec septembra v Histrii Botanici v Krkavčah, je že več kot dva tedna povsem polna, tako da sva se z Jano Bergant dogovorili, da pripraviva ponovitev v nedeljo, potem pa se je tudi ta zapolnila v rekordnem času. Priložnost in hkrati svoje poslanstvo vidim v širjenju ljubezni do te zdrave in nadvse okusne peke z drožmi, kar lahko udejanjim na delavnicah. Več ljudi ko bo peklo tako, boljši kruh bomo jedli. Seveda pa uporaba droži ni omejena samo na kruh.

Kakšna je mednarodna scena peke z drožmi? Kje so še taka središča, kakršno je očitno Slovenija? Kdo je napreden, prvi in kje po vašem stoji Slovenija?

V svetu je peka z drožmi v velikem razmahu, vodilni na tem področju so Italijani (lievito madre), Francozi (levain), Angleži in Američani (sourdough), Španci (masa madre), pa tudi Nemci (Sauer­teig). Kakor so rekli na enem lanskih dogodkov, povečenih temu, v Belgiji, je prihodnost kruha v njegovi preteklosti, s čimer se še kako strinjam. V Sloveniji se ta način peke šele počasi prebuja, saj le nekaj pekov oziroma pekarn že nekaj časa uporablja to tehniko. Andrej iz pekarne Osem je zaoral ledino, nato se je s svojo domačo pekarno Pri divjem kvasu pridružil Gorazd, lani še Risto s svojim Art Breadom. Tako da zagotovo obstaja velik potencial za širjenje te drožne kulture pri nas.

Načrtujete tudi mednarodne delavnice. Delite z nami, kaj nameravate?

Čez dva tedna (13. septembra) se odprav­ljam na Portugalsko. V Lizboni bo potekala moja prva celodnevna mednarodna delavnica, kjer bomo z udeleženci na praktičen način spoznavali in pekli kruh z drožmi in druge dobrote. Ljubezen in strast do peke z drožmi sta mi omogočili to, kar sem si od nekdaj želela, namreč potovati. Ni lepšega.



Naslovna fotografija: Uroš Hočevar

Preberite še: Naučimo se vzgojiti droži in speči svoj kruh