Slovenski astronavtski zajtrk se je uvrstil na tretje mesto

Ekipa Višje strokovne šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana je na devetem tekmovanju za najboljši astronavtski zajtrk pripravila ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem. V Houstonu, kjer je bilo sredi aprila finale kuharskega tekmovanja, pa so imeli pri pripravi vesoljskega veganskega obroka kar nekaj izzivov ...

Predvsem je bil izziv najti vse sestavine, je pojasnil inštruktor Andrej Molk, ki je na tekmovanju vodil študenta gostinstva in turizma Hano Wolf in Aljaža Ritmaniča, medtem ko je bila njegova sodelavka, predavateljica Katarina Smole mentorica študentoma živilstva in prehrane Anžetu Jarcu in Marku Jeraju.

Tofu, peteršilj, suhe hruške

»V velikih ameriških trgovinah, in v Houstonu smo obiskali vsaj deset ogromnih supermarketov, dimljenega tofuja nismo našli. Nato smo se odločili, da ga najdemo v eni od kitajskih ali japonskih restavracij, a tudi tu nismo imeli sreče. Zatem smo se spomnili na restavracije BBQ - teh je v glavnem mestu Teksasa ogromno, vse imajo priprave za dimljenje mesa. V eni od lokalnih restavracij so nam tako prekadili kos tofuja, ta je dobil zelo podoben dimljenemu tofuju, ki ga najdemo v slovenskih trgovinah, in tudi izredno lepo se je vključil v jed,« je opisal Andrej Molk.

Še dve sestavini sta bila tisti, ki sta slovenski ekipi v Teksasu prinesli kar nekaj preglavic: »Peteršiljevo korenino je bilo kar težko najti - nazadnje smo jo s pomočjo častne konzulke v Ameriki našli v eni od specializiranih trgovin. Suhih hrušk v Ameriki ne prodajajo posebej, zato smo kupili zavitek mešanega suhega sadja in oreščkov, iz katerega smo izbrali suhe hruške.«

Ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem se je tako zavihtel na tretje mesto: prvo mesto je žirija tekmovanja Nasa Hunch Culinary Challenge podelila ekipi mladih kuharjev iz Arkansasa, ki so pripravili šakšuko (zelenjavno jed z jajci), druga je bila ekipa iz domačega Teksasa, ki je za astronavtski zajtrk pripravila preplet krompirja in jajc.

Bronasta enolončnica in mlada ekipa Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.

V Houstonu je slovenska ekipa pripravila veganski ješprenj.

V vesolje gre šakšuka

»Jed zmagovalne ekipe bomo zdaj pripravili tako, da bo lahko s prihodnjo misijo poletela na vesoljsko postajo,« je iz Houstona sporočila vodja tekmovanja Alli Westover, ki nam je tudi pojasnila, da bodo v houstonskem prehranskem laboratoriju vesoljskega centra Johnson zdaj poustvarili zmagovalni recept, da bo ustrezal pravilom astronavtske hrane, nato pa bodo jed 6 do 9 mesecev preizkušali astronavti: »Zmagovalna ekipa bo v vesolje lahko poslala tudi pismo. Astronavti bodo ocenili hrano in študentom sporočili svoja opažanja.«

Kot je še dodala Alli Westover, bodo lahko člani vseh treh ekip, torej tudi slovenske, pridobijo možnost štipendije na ameriški univerzi Sullivan.

»Na tekmovaju smo imeli priložnost pomeriti se z ameriškimi študenti in dijaki, ki se ukvarjajo s kuharstvom, kar je bila za nas odlična izkušnja,« je snovanje zajtrka za astronavte povzel mentor Andrej Molk. Poleg tega je aprila ekipa Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana z vesoljskim zajtrkom sodelovala tudi na eni od aprilskih epizod kulinarične tržnice Odprta kuhna in tudi to je bila za mlade svojevrstna izkušnja.

Ali Westover, biomedicinska inženirka iz Nasinega vesoljskega centra. Foto: Robert Markowitz/arhiv Nasa

Zakaj ravno ješprenj?

In kako to, da se je slovenska ekipa odločila, da za astronavtski zajtrk pripravi ravno za ješprenj? »Na tekmovanje, ki smo se ga udeležili prvič, smo poslali dva predloga: še bučne štruklje s puranom. Nato so nam iz Houstona poslali zeleno luč za ješprenj, ki smo ga pripravili brez sestavin živalskega izvora, zaradi morebitnih prehranskih omejitev na Mednarodni vesoljski postaji. Tofu nadomesti vlogo prekajenega mesa, poskrbi za okus in za to, da je v jedi dovolj beljakovin,« je povzel Molk in poudaril, da so morali paziti na smernice, ki jim jih je posredovala Nasa, zaradi česar so to jed tudi malce manj solili, kot bi jo sicer.

Foto: arhiv Biotehniškega centra Ljubljana, Robert Markowitz/arhiv Nasa

Priporočamo še: Golaž: osnove, ki jih morate poznati