Drobnjak, prvi na vrtu

O drobnjaku je napisanega premalo glede na druge začimbne rastline, čeprav po učinkovinah ni nič slabši od peteršilja.

Drobnjak, ki mu pogovorno pravimo tudi šnitloh, je aromatična zdravilna rastlina, ki se na vrtu spomladi čisto zares pokaže prva in vsebuje za zdravje koristne učinkovine, ki pomagajo pregnati spomladansko utrujenost.

O drobnjaku (lat. Allium schoenoprasum) je napisanega veliko premalo glede na druge začimbne rastline, čeprav po koristnih učinkovinah ne zaostaja za peteršiljem, šetrajem, timijanom … Verjetno je razlog tudi v tem, da moramo imeti na voljo svežo rastlino, če ga želimo uporabiti kot pomoč pri zdravstvenih težavah – torej ne suhega in ne zamrznjenega. Iz drobnjaka ne pripravljamo čaja, ne namakamo ga v alkoholu, torej je njegov čas, ko je na voljo svež, sočen, zelen. Po nekaterih podatkih vsebuje 100 gramov svežega drobnjaka 15 mg železa in približno 50 mg vitamina C, kar je zelo spodbuden namig za pogostejšo uporabo posebno v tem obdobju, ko nas je preplavila spomladanska utrujenost. Ne le da je krvotvoren, drobnjak je odlično sredstvo proti napenjanju, je izreden čistilec črevesja, hkrati mimogrede ureja slabo prebavo, spodbuja tek in nas krepi. Je sorodnik česna in čebule in ljudje, ki ju iz različnih zdravstvenih težav ne uporabljajo, lahko te učinkovine nadomestijo z uživanjem svežega drobnjaka.

Če vas je zamikalo, da bi ga posadili doma na vrt ali morda v glinen lonec, se pri nakupu malo pomudite okoli sorte, saj je na trgu precej različnih. Navadno se razlikujejo po listih, cvetovih in nekaj malega tudi po vonju in okusu. Za vzgojo je to sicer popolnoma nezahtevna rastlina, ki je ne oblegajo škodljivci, je pa sama dober ščit in podpora solati, korenčku, blitvi, kumaram, papriki, janežu in kumini. Moja izkušnja je, da se zelo dobro obnese v družbi jagod ali pod visokimi stebli paradižnika, zato te kombinacije toplo priporočam. Trgamo ali režemo ga sproti ter dodajamo gotovim jedem. Poda se dobesedno k skoraj vsem živilom, sveže nasekljan še posebno lepo začini namaze, prelive, juhe, solate, ribe, krompir, rižote …

Če vam ga ne bo uspelo tako hitro trgati, kot raste, bo zacvetel in se pokazal v vsej svoji lepoti, namreč cveti fantastično in je prava paša za oči. Za konec naj poudarim, da drobnjak lahko posušimo, zamrznemo, vendar tako obdelan na organizem ne deluje zdravilno, temveč jedem doda le okus. Da je lahko izvrsten tudi v sladkih jedeh, pa se boste prepričali takoj, ko boste ugriznili v drobnjakov šarkelj.

Preberite še: Trije recepti z drobnjakom

Besedilo: Mirjam Grilc
Fotografija: Thinkstock, Eva Legiša

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Dunajska 5
1509 Ljubljana