Odprta Kuhinja

Eksperimenti

Mature woman female inspecting testing honey food with magnifying glass.
Odpri galerijo
A+   A-
Vsak vikend nam tiskana izdaja OK ponuja nove kulinarične avanture. Urednica Karina Cunder Reščič tokrat o raziskovalnem duhu v kuhinjskih podvigih.


Tokrat se nas je polotila podjet­nost in vsi vražji smo se lotili kar dveh eksperimentov. Najprej smo pekli čevapčiče na različnih vrstah žarov in opazovali, kako različni – če sploh – se bodo na koncu prikazali na krožniku. Na našem poletnem pikniku, na katerem smo spoznavali vrste žarov in tehnik, smo imeli nam­reč odlično priložnost, da poglobimo znanje o tej res osnovni jedi iz mesa, ki jo že desetletja dolgo pripravljamo na domačih piknikih in jo pravzaprav jem­ljemo za samoumevno. Eksperimenta smo se lotili z veliko dobre volje in čeprav bi nam kdo očital, da bi za resno raziskavo potrebovali bolj nadzorovane razmere in morda bolj usposobljene ocenjevalce, kot je bilo petindvajset gostov našega dogodka, pa smo vseeno prišli do zanimivih sklepov.

Nestrpno smo čakali tudi, kaj bo na mizo postavila Mirjam Grilc, ki se je lotila eksperimenta s kuhanjem marmelade. Njen izziv so bili cvetovi. Vsi smo že kdaj slišali za marmelado iz vrtničnih cvetnih listkov, ki je, pravilno skuhana, rajskega okusa in se v ustih čuti, kot bi jedel svilo. Mirjam je nabrala cvetove, ki jih zdaj najdemo prosto rasti po poljih in obronkih gozdov, in krenila korak za korakom; najprej je poskusila vkuhati cvetove same, a ni šlo. Bilo pa je do konca zanimivo ...

Ta občutek, da počneš nekaj, česar pred tabo morda ni poskusil še nihče drug, volja, da boš prispeval nekaj v zakladnico znanja človeštva, pa čeprav nekaj čisto majhnega in banalnega – to, vidite, je želja, ki jo velja ceniti in spodbujati. Zaradi tega hrepenenja po odkrivanju je človek tako napredoval in se pravzaprav bliskovito povzpel na raven, ko lahko razmišlja tudi o najbolj abstraktnih skrivnostih življenja in vesolja, ki nas obdaja. In tega ne smemo izgubiti in v sebi potlačiti.

Kuhanje, kakor se morda sliši smešno, je vedno znova eksperiment. Rezultati morda odstopajo malenkostno, ampak niti ene reči ne kuhamo v enakih pogojih, z isto sestavino, z isti mislimi, z isto vlago, z isto vodo kot kdaj prej: naša naloga pa je, da jih uskladimo v neko tehnološko harmonijo, ki nam bo dala končni užitek. Tako kot je zapisala Mirjam ob koncu svojega poskusa z marmeladami, ko je pokušala tisto iz limon in sivke: »Jutra na svežem zraku s popečenim toastom, maslom in takšno marmelado so nepopisna radost življenja.« Zato kuhamo, venomer preskušamo in iščemo nove recepte: ker je v nas podjetnost in veselje do novega. In to veselje se potem prevede v užitek v hrani.

Začeti je treba pri otrocih. Vzgajati jih je treba v nemirnem, raziskovalnem duhu. Tu in tam bo v kuhinji kot v laboratoriju, ki ga je razneslo, pa kaj potem. Kuhinja je prostor, kjer radi raziskujemo in ustvarjamo odrasli, in prav je, da tudi otroke spustimo vanjo. Začnete lahko z verjetno najbolj znanim uvodom v eksprimentologijo: s plešočimi rozinami. Nekaj rozin stresite v kozarec, prilijte gazirano vodo in otroke vprašajte, zakaj rozine nenadoma plešejo in kaj imajo pri tem mehurčki. Tudi v tem prizoru boste našli nepopisno radost življenja, obljubim.

Naslovna fotografija: Anetlanda/Thinkstock

Preverite še: Ledena kava z grškim jogurtom

Datum Objave: 16.7.2017 ob 10:07

Več iz te teme:

#razmišljanja

Naročite se na e-novice:

Odprta kuhinja
Odprta kuhinjaAvtor na portalu Odprta kuhinja