Odprta Kuhinja

Odprta kuhinja Tanje Postružnik Koren

Foto: Sonja Ravbar
Odpri galerijo
A+   A-
Moderna kuhinja priljubljene voditeljice in njenih pet elementov, ki bogatijo domače kulinarične podvige.



»Kuhinja je srce našega doma in v njej kuham vsak dan,« pove vedno nasmejana in energična televizijska voditeljica. Ta osrednji prostor si je zamislila v najvišjem nadstropju moderne hiše, v kateri prebiva s svojo družino. Med vzpenjanjem po stopnišču smo se sopihajoče spraševali, kako to, da kuhinja ni kot običajno v pritličju, a nam je ob pogledu na njeno od rastja buhtečo teraso, na kateri uspevajo korenček, grah, paradižnik, solata, zelišča, cvetlice, letos pa celo krompir kifeljčar, postalo jasno. Tanja rada kuha iz pristnih sestavin, z razgledom in obdana z zelenjem, ki jo spominja na rodni kraj.

1 PEČICA


Zagotovo najbolj nepogrešljiv del Tanjine kuhinje. Če pečice ni, tudi veselja do kuhanja ni, kajti zanjo je dom tam, kjer so vonjave, takšne in drugačne, predvsem pa tiste iz pečice, ki nas že pri vhodu opomnijo, da smo prestopili prag med zunanjim, včasih napornim svetom in domačim varnim zavetjem. »Če ni vonja po hrani in kuhanju, ni ničesar. Je le ena praznina brez duše,« pove zelo praktična in iznajdljiva gospodinja, ki je nad pečico navdušena tudi zato, ker je tako zelo vsestransko uporabna: »V njej lahko skuhaš ali spečeš vse: od goveje juhe, marmelade do štrudlja. Brez pečice sem hendikepirana, saj imam rada jedi iz enega lonca ali pekača, da imam čim manj umazane posode.«

2 GLINENI SAČ


Dolgo ga je nadomeščal poseben vok, nato pa je ta lonec iz Srbije prinesel njen mož. Katera gospodinja bi se branila tako lične posode, v kateri se sproščajo božanski okusi, v njej skuha raznovrstno kosilo na en mah, očisti pa jo le z vodo! Z družino obožujejo jedi iz nje, saj je tesno povezana s pečico. Tanja v lonec zloži zelenjavo s hobotnico, jagnjetom ali telečjo kračo in raco, pa sveža zelišča, ki so vedno pri roki na najbližji okenski polici ali terasi. Vse skupaj zapre, postavi v pečico na nizko temperaturo okrog 160 stopinj in pozabi, da se v pečici karkoli dogaja. Čez štiri ure je opravljena marsikatera službena zadeva in obveznost, a domače kosilo je prav tako na mizi. Okusno, mehko, dišeče in v lastnem soku.

3 Babičina LESENA SKLEDA


Narejena iz enega kosa lesa je vedno na vidnem mestu, v njej pa sadje in kaj pravkar odtrganega ali, bolje rečeno, izkopanega z vrta na terasi. Večna kot spomin na babico in trdna kot zavedanje, od kod prihaja. Tanjine korenine so namreč pognale na Štajerskem, v idilični vasici Sv. Primož na Pohorju, kjer je kot otrok imela priložnost občudovati družinsko vzornico, kot sama pove, tiste sorte žensko, ki vedno vse zrihta: »Orglarka, glasbenica, mežnarjeva Micka, županova hči in kurirka, nas je spravila gor s pohorsko trdoživostjo, veseljem do življenja in nežnim srcem, ki je bilo predobro za ta svet.« Tanja se je od nje naučila pravega odnosa do ljudi in pomena pristnih stikov. Verjetno je to tudi razlog, da ne sodeluje na družbenih omrežjih in všečke raje zbira v živo. Za mizo, obloženo z dobrimi jedmi in obdano s srčnimi ljudmi.

4 KROŽNIKI


Legendarni babičini krožniki, na katerih domača jed postane še lepša in še bolj okusna. So tako pohorsko robustni, a vendar tako elegantni. Čeprav so se jih pred leti takrat še mlade gospodinje v iskanju modernosti množično želele znebiti, jih, kot ugotavlja, zdaj še kako radi kupujemo na bolšjakih. Gre za zelo kakovostne primerke, narejene iz češkega porcelana, ki je bil po drugi svetovni vojni trend v kuhinjah vseh naših kmečkih mam. Tanjo spominjajo na čase odraščanja, ko se je lahko prepustila otroški nagajivosti in radovedno raz­iskovala, tudi v kuhinji in na krožniku, ki ni bil plastičen, kot se na njih postreže kratkohlačnikom danes, temveč tak, da je z njim otrok enakovredno odraslim bolj ali manj uspešno obvladoval svojo nerodnost in spodrsljaje.

5 RECEPT


»Prava pohorska omleta, ki jo je leta 1952 ustvaril Franc Pogačar, kuhar Poštarskega doma na Mariborskem Pohorju, je ena sama,« nam med spretnim sukanjem po kuhinji radoživo in tako, da si bomo za večno zapomnili, razloži gostiteljica. Pripravljena je iz biskvitnega testa, bogato premazana z brusnično omako, okrašena s stepeno smetano in po izvirnem receptu sloni na trojkah: tri jajca, tri žlice moke, tri žlice sladkorja in tri žlice brusnične marmelade. Naokrog puhasto, navznoter pa sočno, od smetane kremasto in brusnične marmelade sladko omleto danes priprav­ljamo tudi z drugimi sadeži, ki jih lahko naberemo po pohorskih gozdovih, v okolju tisočletnih dreves, obilja plodov, divjadi in zgodb, ki je ljudem dajalo kruh in zavetje in po katerem se Tanja poleti še vedno rada sprehodi, da nabere »črnice« (borovnice, op. p.), jagode, maline in robidnice, na jesen pa se poda na Kremžarjev vrh po »prajzelper« (brusnice, op. p.).

Preverite še Tanjin recept za pohorsko omleto.
Datum Objave: 26.6.2017 ob 12:06

Več iz te teme:

Naročite se na e-novice:

Mateja Delakorda
Mateja DelakordaKuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.