Tereza Poljanič: Pri izbiri sestavin moramo biti pikolovski

V kratkem lahko pričakujemo tudi izid njene tretje kuharice inovativnih receptov, poleg tega pa je na trg lansirala tudi linijo svojih prehranskih izdelkov Tereza's choice, ki jih že lahko srečamo na policah mnogih trgovin.

Zaenkrat nam še ni pobegnila na drugi konec sveta, zato smo izkoristili priložnost in poklepetali z njo o vsem možnem. Uživajte v intervjuju.

Tereza, o tebi se te dni veliko piše in govori, je tako tudi na Novi Zelandiji ali tam nisi tako medijsko izpostavljena?

Tam nisem medijsko izpostavljena, Nova Zelandija mi zdaj predstavlja tudi oddih, čeprav tudi tam delam na različnih projektih, vendar bolj v smeri fotografije, pripravljanja receptov in stiliranja hrane.

Bi rekla, da je prav medijska izpostavljenost pomagala pri uresničitvi projekta Tereza's choice?

Zagotovo, brez zaupanja gledalcev in bralcev uspeh izdelkov Tereza's choice ne bi bil tako instanten. Projekt smo kuhali skoraj leto in pol ravno zaradi tega, ker vem, da ne želim svojih sledilcev razočarati s polovičarskim delom. S podjetjem Organa smo tako ustvarili 24 izdelkov na katere smo zelo ponosni.

Kako pa pravzaprav poteka takšna pot od ideje do lično embaliranega lončka, ki ga danes lahko kupimo v trgovini?

Ideja je bila vedno nekje v meni, govorila sem si, da enkrat želim ustvariti svoj izdelek, vendar življenje na dveh koncih sveta tega seveda ni dopuščalo. Pa se mi zdi, da vedno dobimo tisto, kar si zares želimo, in mi je tako v nekem trenutku pisal Jernej Pulko (lastnik podjetja Organa), ki mi je predstavil idejo o sodelovanju. Njegovi hčerkici zelo radi gledata našo oddajo in imam občutek, da je tudi to pripomoglo k Jernejevi odločitvi, da me kontaktira. Sestala sva se na sestanku, »pobrainstormala« kako bi lahko to izpeljali in ugotovila, da bi se iz tega lahko razvila res lepa zgodba. Potem sva z Ajdo Pulko (tehnologinjo v podjetju) krmarile skozi moje in njihove recepte in ustvarile tistih najboljših 24. Nato je bil čas za dizajn, ki sta ga pripravili talentirani HercogMartini, ki sta z mano že od prve kuharske knjige Zdravo, Tereza!. Nato pa je sledila borba za trgovske police. Celoten proces je bil dolgotrajen, vendar smo z ekipo Organe ustvarili res okusno družinico izdelkov, ki vas rešijo ob časovni stiski v kuhinji.

ni podpisa

Danes veliko ljudi kuha ljubiteljsko, ti pa si se v kulinarično pot podala po strokovni poti. Kako poteka šolanje v tujini? Si potrebovala kakšno predznanje? Zakaj si se odločila prav za akademijo, ki si jo zaključila?

Matthew Kenney Cuisine v Los Angelesu mi je dal veliko znanja o kombinaciji veganskih in vegetarijanskih okusov. Učili smo se vse od osnov do malce bolj zapletenih tehnik, vendar predznanja nisem potrebovala. Za akademijo sem se odločila zaradi želje po drugačnem znanju, za katerega verjamem, da je prihodnost za kuharje.

Izkušnja ti je, kot praviš, obrnila življenje na glavo. Zadnje leto si sicer zaradi snemanja oddaje veliko časa preživela pred kamerami. Kako pa tvoji dnevi potekajo na Novi Zelandiji? Koliko časa v povprečju preživiš v kuhinji?

Na Novi Zelandiji poteka več kuharije kot v Sloveniji. Čeprav snemamo v studiu, moram vse te recepte prej preizkusiti in to ne enkrat. Zato moji dnevi na Novi Zelandiji več ali manj potekajo v kuhinji, kjer testiram nove ideje, in pa na tržnicah, kjer iščem sezonske sestavine in navdih.

Kakšno je tvoje stališče do skrajnih diet? Mnoge preseneti, da nisi veganka. Se tebi osebno zdi izključevanje posameznih skupin živil zdravo? Si tudi sama kdaj preizkusila katero izmed diet?

Nisem pristaš skrajnih dietnih etik, ker verjamem, da smo vsak svoj individuum. Ne moremo reči »one size fits all«, tudi s prehrano ne. Sama sem nekaj časa prakticirala vegansko dieto in konkretno tudi zbolela. S tem ne pravim, da vegansko ni zdravo, nikakor, vendar sem ugotovila, da moje telo potrebuje tudi nekaj živalskih sestavin - naj bodo to eko jajca, med, skuta ali pa občasno kurja župca od mami. Od česar pa ne odstopam, je, da moramo biti zelo pikolovski pri izbiri sestavin, ne glede na izbrano »dieto« ali način prehrane. Podpiram lokalno, predvsem ekološko, če se le da biodinamično ali še bolje z lastnega vrta! Če jemo meso, bomo poskrbeli, da vemo točno, od kod je to meso in s čim je bila hranjena žival. Le zakaj bi plačevali in uživali meso, ki je napolnjeno s hormoni in antibiotiki? Enako trdim, ko gre za mlečne izdelke, med in jajca.

Kaj najbolj pogrešaš, ko si na Novi Zelandiji in po čem se ti najbolj toži zdaj, ko že nekaj časa spet bivaš v Sloveniji?

Ko sem na Novi Zelandiji, najbolj pogrešam ta oseben stik s kmeti in pridelovalci. Navdušuje me, koliko imamo pri nas na voljo dobrih ekoloških sestavin: od ajde, medu, pire, ovsa, prosa, skute, sirov in še bi lahko naštevala. To vse je več ali manj na Novi Zelandiji uvoženo.

Ko sem v Sloveniji pa pogrešam res dober novozelandski avokado in pa njihove noro okusne in inovativne kavarne. S prav posebnimi kavami do vegi jedi, ki so vedno nekaj novega in zanimivega. Pogrešam njihovo odprtost in pozitivnost do vsakega projekta.

Kot lahko vidimo v oddajah, poudarek daješ predvsem zdravim jedem, kako pa se prehranjuješ v dneh, ko večini zdravje malce peša? Imaš za nas morda kakšen recept, kako se s prehrano obraniti virusov in bakterij?

Sem prepričanja, da če jemo zdravo vsak dan in to brezkompromisno, bo naš imunski sistem zmogel prenesti vsak virus. Predvsem priporočam veliko fermentirane hrane: od kombuche, vodnega kefirja ali kakovostnega mlečnega (ne tistega iz trgovine, najbolje je, da ga pripravite sami), probiotikov, kislega zelja, tempeha ... To pomaga našemu prebavnemu traktu, ki je epicenter nešega imunskega sistema. Svež ingver in kurkuma ter dober ekološki med so tudi zdravilna kombinacija.

V čem poleg kuhanja najbolj uživaš?

Mogoče se sliši klišejsko, ampak res sem začela biti pridna z  jogo ashtango, ki mi daje mir v glavi in razgibano zdravo fizično telo.

Pred časom je nemška znanstvenica s prstom pokazala na kokosovo olje. Kakšno je tvoje mnenje o njegovi škodljivosti?

Sem velika oboževalka kokosovega olja, vendar ob peki sladic. Uporabljam ga za veganske recepte in ne opažam slabih plati. Vseeno pa najraje še kar uporabljam res kakovostno oljčno olje, še posebno slovensko.

Brez česa si nikakor ne predstavljaš svoje kuhinje? Pa naj bo to sestavina ali kos posode.

Kot sem prej omenila so to fermentirani izdelki, ki jim posvečam največ časa, torej različnim kulturam, ki mi pomagajo pri fermentaciji. Od scobya za kambucho do kefirjevih zrn.

Prehranjuješ se zdravo, kaj pa je tvoja pregreha, ki se ji ne moreš upreti?

Pregreha je kakšen domač štrudelj ali pa marelični knedlji. Moje brbončice pa čisto nič več ne hrepenijo po industrijsko predelani hrani. Ne boste me videli v McDonaldsu s coca-colo in bigmacom v roki, me pa boste ujeli verjetno pri kakšni babici ali na ekološki kmetiji na dobrih domačih štrukljih ali tolminski friki.

Pa tvoj najljubši 10-minutni recept za okusno kosilo?

Preproste testenine iz enega lonca. Recept preverite tukaj.

Kakor te poznamo, sumimo, da imaš v mislih že kakšen nov projekt. Imamo prav? Česa bi se rada lotila v prihodnosti?

Trenutno bi se rada osredotočila na širitev naše linije izdelkov, s Tereza's Choice želimo prodreti tudi na tuj trg. Z Zdravo, Tereza! pa prihaja tudi tretja kuharska knjiga, ki bo na policah 24.11.!

Za konec lahko še malo pofilozofirava. Bi si v prihodnosti morda želela odpreti svojo restavracijo? Kakšna bi bila, če bi si jo zamislila danes?

Mogoče, čeprav sem to željo malo opustila, ko sem delala v veganski restavraciji na Novi Zelandiji. Opazila sem, da bi morala sprejeti kompromise pri kakovosti sestavin, da bi lahko ponujala neke zmerne cene, česar pa nisem pripravljena storiti. Ko se bo porodila ideja, kako vzdrževati ekološko in trajnostno delovanje, pa mogoče celo zaštratam s takšnim projektom.

Priporočamo še: Odprta kuhinja Valentine Smej Novak: »Naša je takšna, kot bi jo obrnil navzven«

Fotografije: arhiv Tereze Poljanič