Na obisku: Stara gostilna v Piranu (2. del)

Berete nadaljevanje našega obiska v piranski Stari gostilni.

Tudi gost prispeva

Pri oblikah hrane je možnost za gosta, da sam prispeva k večerji, na primer tako, da si v možnarju sam do konca dodela tatarski biftek iz angusa, ki mu ga je v kuhinji že napol zamešal chef. Drugače pa gost prispeva tudi z energijo, ki jo prinese v gostilno. Nekaterim bolj ustreza, če osebje okrog njih hodi po prstih in tiho govori, drugim spet, da izbruhe primorska gostilniška duša: da je hrupno in veselo in da se veliko govori. Mi smo bolj med temi zadnjimi in nagrajeni smo bili z izjemnimi pripovedovalskimi sposobnostmi lastnice. Pritegne pozornost, ja, če se izkaže, da je ta žilava Hrvatica izšolana za strojnega tehnika brusilca in je bila menda celo najboljša v svojem razredu. Na to šolo se je vpisala, ker ji doma niso dovolili, da bi se vpisala a) na vojaško šolo in potem še b) na policijsko. Prijazna, posebna in prizemljena ženska.

Kruh iz humidorja

Osnove, kot so testenine in kruh – jasno –, delajo sami. In v zvezi s tem se nam je zdela izjemno dobra ideja tole: kruh so na mizo postavili v veliki leseni škatli, podobni humidorjem, v katerih se shranjujejo cigare. V škatli so bila tudi sveža sredozemska zelišča, kar ni bilo le lepo in vabljivo na pogled, ampak je imelo še en prav poetičen stranski učinek: to je dobra metoda, da se kruh navzame ravno prav opojnih arom tega zelenja. Mi smo sicer mislili, da je bil kruh preslan in preveč gost in karakteren, tako da ni bil podlaga, ampak svoj lasten lik. Na splošno se zdi, da so šefu všeč močni okusi.

Dekoracija

Vsakdo takoj opazi, da si dajo v tej restavraciji veliko dela (in zabave) z različnimi načini platinga, postavitve na krožnik. Chef zatrjuje, da je vsakič vse drugače in da se ravna po sprotnem navdihu: sardelice so bile postrežene v izdolbeni granitni krogli, zelena v panadi s sipinim črnilom je bila nanizana na žico, na sosednji mizi so bili krožniki, ki so bili nekoč podstavki za rože.

Ko so lokal prenavljali in opremljali, so se odločili za sodoben slog in pretežno črno-belo kombinacijo. Gostje zdaj pohvalijo, da je lepo, ker imajo originalne luči in stole Philippa Starcka ter celo tla, ki se po barvi ujemajo z vsem drugim. V takem okolju je potem design tudi na krožniku smiselno nadaljevanje. Med najbolj posrečenimi je bil recimo vasabi v prahu, ki ga je chef zapakiral v vrečkice in s ščipalkami obesil na stojalce. Jedilna riževa folija. Pojedli smo z vrečko vred. To popoldne smo z veliko žlico zajemali element presenečenja.

 

Prvi del najdete tukaj.

Fotografije: Neža Plestenjak/MojFokus

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Dunajska 5
1509 Ljubljana