Pri lončarki Daši Kogoj: »Ne, ne potrebujemo dveh enakih skodelic!«

Obiskali smo prisrčno in energično Dašo, ki navdušuje z uporabno keramiko za kuhinjo in dom pod imenom Daša’s Pottery.

Polne roke dela, zavihani rokavi udobne kariraste srajce in stare raztrgane kavbojke so prve tri stvari, ki jih opazimo na Daši. Zamišljeno, a izjemno zbrano deluje med vrtenjem lončarskega vretena, na katerem med njenimi dlanmi v iskanju oblike polzita glina in voda. »To je terapija,« pove med prikazom nastajanja sklede.

Ko ustvarja, se čas umiri. Lahko je naporno, sploh, če nastaja večji izdelek, a vseeno, to je umirjeno stanje. Nobena globoka filozofija ali vizija ne stojita za njenim delom, poudari, gre za njeno potrebo po ustvarjanju in izražanju. Organska povezanost z materjo naravo, ki je našo deželo še posebno obdarila z glino.

A še eno početje jo pomirja prav toliko kot vreteno. Zelo rada peče. Vonj po jabolčni piti, ki se vije iz pečice, da sprosti napetost napornega dne, je nekaj, kar njeno počutje spremeni v milino. Prelepi pekači in ponvice, v katerih se nam takoj nariše priprava hrane za uteho, tako niso naključje na poti ustvarjanja naše nasmejane in energične sogovornice. Pa tudi odlične gostiteljice, ki je za nas in za vas spekla božansko zelenjavno zloženko. Brez skrbi, recept podelimo drugič.

Daša ni zgolj ljubiteljska ustvarjalka, čeprav je po izobrazbi družboslovka, zaposlena v družinskem podjetju. Izdelki, ki jih lahko občudujemo, so plod 20-letnega učenja. Njen talent je bil prvič opažen, ko je proti koncu osnovne šole pri pouku likovne vzgoje izdelala glinenega kužka in šoli prinesla nagrado. »Sama sem bila takrat prezaposlena z odraščanjem in uspeha nisem dojela kot sporočila, k sreči pa se je tega oprijela moja mama in začela iskati, kje bi lahko dobila več znanja.« Pri štirinajstih se je Daša odpravila na delavnico znanega slovenskega lončarja Urbana Magušarja in njegova izobraževanja obiskovala vsak teden. Pomembna učiteljica, pri kateri je redno črpala neprecenljivo vedenje, pa je bila še Ines Kovačič, skoraj do danes: »Šele dobro leto nazaj sem končno dojela, da imam že dovolj znanja in se lahko podam na svojo pot.« A vseeno, ni se moč upreti Ericu Landonu, zato je nedavno skočila še na Dansko in prisluhnila mojstru ter kreatorju svetovno znane znamke brezčasnosti in kakovosti Tortus.

Kaj pa zgled? »Nisem tako obsedena z japonsko keramiko, ki je trenutno zelo in.« Zase pravi, da je perfekcionist, zato ji nesimetrične oblike povzročajo težave. »Moji izdelki morajo biti popolnoma gladki in simetrični. Doma imam nešteto posodic, krožnikov in skodelic, ki jih ne bom nikoli dala v prodajo ravno zato, ker je na eni strani malce drugačna oblika kot na drugi. Iz rok dam le tisto, kar predstavlja mene.«

Všeč so ji naravni toni, po eni strani močni, a še vedno ne izstopajoči, takšni, da se na njih oko spočije, pove. Robovi morajo biti ravni, oblike popolne. Na njenih izdelkih ne boste našli pikic ali rožic, kajti preričana je, da to ne izraža nje, čeprav bo izjemo naredila za najboljšo prijateljico.

Svoj izraz pa je našla v uporabnih kuhinjskih izdelkih, kot so posode, ponve, ponvice, sklede, skodele in skodelice, krožniki in manjše posodice za shranjevanje. Večina kolegov iz sveta keramike namreč na vretenu ustvarja dodatke, kot so ožemalniki, žličke, posodice za maslo, čajnike in podobno. Skodelice in sklede resda zasledimo tudi pri drugih, ostalega pa ne, opaža. Zelo priljubljeni so še njeni izparilniki, v trgovinici Forma Doma, kjer tudi najdete Dašino delo, pa so bili lani prodajni hit pepelniki.

Žal pri nas še vedno prevladuje logika, da si kupiš čim več za čim manj denarja, pove Daša, ko beseda nanese na nakupovalne navade Slovencev. Ljudje imamo vedno manj razvit tisti naš duhovni del, zato nimamo vzpostavljenega odnosa do sebe in stvari okoli sebe. Uživati hrano, piti kavo, peči kolač v izdelkih, ki so narejeni z rokami, je nekaj drugega, kot početi vse to z izdelki, ki se jih je dotaknila industrijska mašinerija. Nakup unikata pa vendarle je odnos. Najprej se izrazi v stiku z ustvarjalcem, nato še v uporabi, ko pitje čaja ali kave iz skodelice postane ritual in se prevesi v odnos s samim sabo. »Ne, ne potrebujemo dveh enakih skodelic! Kupovanje kompletov posode po najnižji ceni je nesmisel. Imejmo toliko pripomočkov, kot jih dejansko uporabljamo, saj si bomo tako lahko kupili zares tisto, kar bo za nas imelo pomen.«

Daša pa nas ni razveselila le z odlično zelenjavno zloženko, nekomu izmed vas bo podarila prelepo zeleno skodelo za kosmiče, za katero se boste lahko potegovali že v ponedeljek. Ne spreglejte naše objave.

Fotografije: Sonja Ravbar

Preberite še: Sporočila, ki so čudovita kuhinjska dekoracija

Mateja Delakorda
Mateja Delakorda

Kuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Dunajska 5
1509 Ljubljana