Pet zmot o mehurčkih

Mehurčki nas namreč preprosto pripravijo do tega, da smo dobre volje. Z njo smo se sprehodili tudi čez pet najpogostejših zmot o mehurčkih.

Lily Bollinger, ki je po moževi smrti vodila znamenito francosko šampanjsko hišo, je šampan­jec pila, kadar je bila srečna, in tudi takrat, ko je bila žalostna. Dejala je, da ga včasih spije, ko je sama, ko je v družbi, se ji zdi obvezen, prav tako, če ni lačna, pa tudi pri jedi ji prija. Sicer se ga nikoli ne dotakne – razen ko je žejna.

Le kaj je v šampanjcih in peninah, da nas tako očarajo? Res so nekaj posebnega – ker jih pijemo z vsemi čutili, jih ob natakanju v kozarec najprej poslušamo. Nato se čudimo radoživemu plesu verižic, ki se poskočno dvigajo proti vrhu kozarca – bolj ko so mehurčki drobni in živahni, dlje časa je peneče vino zorelo na kvasovkah. Ko kozarec nesemo k nosu, bomo najpogosteje prepoznali arome biskvita, kruhove skorje, sadne note … Potem pride čas za prvi požirek. Če mehurčki elegantno napolnijo usta s ščemenjem in dajo občutek svežine, takoj prepoznamo kakovost v nasprotju z divjim rezgetanjem, ki nam pogrize jezik in nebo.

1. Steklenico najhitreje ohladimo v zamrzovalniku.

Ne počnimo tega, to je šok za mehurčke! Steklenico ohladimo v posodi, ki smo jo napolnili z vodo in ledom ter dodali pest soli. Po desetih minutah bo ohlajena, kot bi bila dve uri v hladilniku. Steklenic ne hranimo v hladilniku več kot nekaj dni. Nizke temperature in še tako rahle vibracije, ki jih povzroča hladilnik, mehurčkom ne denejo dobro. Peneče vino lahko postrežemo ohlajeno na štiri stopinje Celzija, saj se v kozarcu hitro ogreje, sicer se priporoča temperatura med šestimi in osmimi stopinjami.

2. Naj poči, zamašek naj daleč odleti.

Ko odvijemo žično košarico, trdno primemo zamašek, steklenico pa počasi obračamo, da zamašek počasi polzi iz nje. Zadržimo ga s palcem. Tlak v steklenici je vsaj tri bare in pol, toliko kot v pnevmatikah londonskega dvonadstropnega avtobusa. Po pravilih je pok prepovedan, mehurčki nam ne smejo uiti iz steklenice, tudi zamašek obdržimo v roki. Ko odpremo šampan­jec ali penino, naj se pri odpiranju sliši le nežen šum, kot vzdih zadovoljstva.

3. Mehurčke natočimo le v ozke, visoke kozarce s pecljem (flute).

Nova pravila priporočajo večje kozarce, lahko uporabimo tiste za bela vina, najboljša oblika spominja na cvet tulipana. V ožjem kozarcu bomo lahko opazovali dvigovanje mehurčkov, v širših pa jih lahko zavrtimo in še bolj uživamo v aromah predvsem zrelejšega vina.

4. S penino ne trkamo.

Ni res, da s kozarcem penine ni primerno na­zdravljati s trkanjem, da je ne bi vznemirili. Vedno nazdravljamo s človekom, ne s pijačo.

5. Šampanjce in penine pijemo le za aperitiv.

Res nam vzbudijo tek, a to ne pomeni, da so primerni le za začetek obroka. Ob penečih vinih lahko uživamo v celotnem meniju.

Preberite še:

Tudi vi napačno shranjujete penino?

Kako pravilno izgovoriti fine znamke šampanjca?

Besedilo: Olga Cvetek
Fototgrafija: Thinkstock