Bi verjeli? Ta medo je torta

Kar nekaj besed je bilo potrebnih, preden je nadarjeni Jeseničanki uspelo deloma raztolmačiti, kako se je lotila peke tortice, ki je razveselila enoletno Najo in njene prijateljčke. Na koncu se je bilo treba zateči k skici, ki jo je Katja narisala za bralce OK, pomagala pa si je, pravi, tudi z orisi postopkov, s tujko tutoriali, ki jih je mogoče najti na Pinterestu: prav ti sivi medoti so zelo priljubljen motiv za navdušene peke tortic po svetu. Gre pa za medvedka podjetja Me to you, za razne priložnosti so že ustvarili modele, od krsta do diplome in zaroke, vedno pa imajo malo daljšo sivo dlako in res je: izražajo crkljivost in prijaznost, prav to, kar se od medotov pričakuje.

Priporočamo še: TOP 15 receptov za peciva, ki jih narežemo na kocke

Recepti

Najprej osnove: recept za biskvit je Kat­ja dobila na medmrežju, najdete pa ga pod opisom »puhast vaniljev biskvit«. Ta se je po teksturi najbolje izkazal za to vrsto tortogradnje. Medo ima tudi polnilo in navdih je bil Katji recept za jagodno maskarponejevo kremo, tudi ta je pod tem imenom dostopen na spletu. Dlaka je iz klasične ameriške maslene kreme z dodatkom jedilnega barvila za sivo barvo, ušeska, stopalca in gobček pa so iz mase ticcino. Uhlji so iz dveh oreo piškotov, ki ju je Katja na eni strani prirezala v konico, da ju je bilo mogoče zapičiti v biskvit. Toliko o kuharskih gradnikih.

ni podpisa

Inženirstvo

Potem pa je tu še nekaj inženirskih podatkov: za pripravo biskvitov je Katja uporabljala čisto navaden tortni pekač, v katerem so se pekli sestavni deli za spodnji del medotovega telesa. Za glavo je vzela polkrož­ne pekače, ki že sami nakazujejo obliko.

Drugo: tak medo ne bi stal pokonci sam od sebe, zato je mojstrica sestavne dele nizala na pokonci postavljeno leseno palčko, debelo približno kot ročaj kuhalnice. Glavico podpira okroglo izrezan karton, ovit v folijo, ki je dodatno podprt s tremi slamicami, ki se opirajo »v tla«. Če ne bi bilo tega »okostja«, bi se medo bodisi zvrnil, bodisi preveč zlezel skupaj zaradi teže zgornjega dela.

Od pripomočkov je potrebna edino še dresirna vrečka z nastavkom s tankimi luknjicami: s tem nastavkom je Katja ustvarila dlako. Nekaj vaje zahteva, prizna, da je ta tako prepričljiva, podobna pravi, vse skupaj pa je medotov bujni kožuh pod njenimi pridnimi rokami »rasel« približno uro.

ni podpisa

Gradnja

Za spodnji del je Katja spekla dva biskvita, v pekaču premera 24–26 cm. Iz obeh je najprej izrezala dodaten krog premera 14 cm, kar je enako premeru polkrožnega pekača za peko glave. Oba manjša kroga je prerezala še na polovico, tako da je dobila štiri kose biskvita in s tem več »podlage«, plasti, za jagodno tortno kremo. Ostanki testa iz večjega pekača pa so tako postali ravno pravi za medotove nogi in roki. Ker sta ti malo krajši, je biskvita dovolj še za stopali.

V polkrožnem pekaču je Katja spekla tri biskvite. Eden je za tisti del, ki predstavlja medvedove rame, druga dva pa sta, tudi prerezana na pol in namazana s kremo, postala glava. Katja je sestavljenega medvedka potem v celoti oblekla prvo plast iz ameriške maslene kreme ter za kako uro postavila v hladilnik, da se je vse primerno strdilo.

Potem je sledilo le še končno okraševanje: gobček je iz mase ticcino, prav tako oči, prevleka ušes in stopala. Potem se je medo še enkrat hladil v hladilniku in lahko je odšel k novi lastnici. No, »lahko« ni dobra beseda: transportirali so ga v naročju, da ne bi razpadel med vožnjo.

Talent

»Se s tem ukvarjate poklicno?« se pozanimamo pri Katji, navdušeni nad podobo tega medota, skoraj prelepega, da bi ga razdrli in pojedli. Kakšno presenečenje: sploh ne. Katja Kobentar je po poklicu vojakinja, desetnica. Še več: je najboljša športnica slovenske vojske 2018, ko smo se z njo pogovarjali, je bila v vojašnici v Kranju. To pa je ženska mnogih talentov! In to smo pomislili, še preden smo na njenem facebook profilu našli dramatične slike, ki dokazujejo, da je tudi požiralka ognja. Neverjeten medvedek, zanimiva zgodba, zanimiva avtorica.

Priporočamo še: Tega doslej z jabolki niste kuhali

Fotografije: Osebni arhiv Katje Kobentar