Biser jeseni: navadni rakitovec

Ko ste slabega zdravja, brezvoljni ali vremensko depresivni, se obrnite k navadnemu rakitovcu. Z uživanjem predelanih plodov boste dobili veliko vitamina C, pogled na živo oranžne jagode v kuhinji pa bo, kot da je skozi okno posijalo sonce.

Rakitovec (Hippophae rhamnoides), ki mu nekateri pravijo pasji trn, uspeva skoraj povsod po svetu. Tudi v Sloveniji ni ravno redek grm, le premalo poznan. Razlog, da zasajenega ob hišah skoraj ne vidimo, je, da redko najdemo sadike. Če jih že dobimo, moramo biti pozorni, da kupimo dve: moško in žensko sadiko, saj obrodi le ženski grm. Hitro raste in doseže višino do tri metre. Tudi v širino ne miruje, zato mu namenite veliko prostora, drugače se ne razvije v lep grm in deluje nekoliko ranjeno. Ugaja mu polsenčni prostor in je hvaležen za sajenje na različne bregove, in to do 900 metrov nadmorske višine.

Posebnost je, da potrebuje tudi nekaj let, da razvije polno rodnost. Nagrada za čakanje pa je grm z vejami, prepolnimi drobnih jajčastih plodov. Jagode nabiramo, ko so še čvrste, nekje do sredine oktobra, potem so prezrele in počijo že ob dotiku, če jih seveda prej ne pojedo ptiči. Resnično težko je obrati ves grm, saj so za povrhu veje zaščitene in porasle s trni. Tudi jagode se čvrsto držijo, zato je najbolje, da jih porežemo tik ob veji s škarjicami, ali odrežemo vejo in jo v miru oberemo.

Jagode so dragocene zaradi velike vsebnosti vitaminov C, B1, B2, B6, A, F in E. Zaradi takšne sestave so pravi zaklad tako v živilski industriji kot kozmetični industriji. Med drugim so sestavina hranljivih krem za nego obraza, ki dosegajo vrtoglave cene. V plodovih se skrivajo (to boste opazili, ko jih boste kuhali) temna, skoraj črna semena, iz katerih izdelujejo odlično olje za zaščito pred opeklinami in zdravila, s katerimi zdravijo nekatera srčna obolenja. Priznani zeliščar Alfred Vogel je v svoji knjigi zapisal, da če bi zbrali vse jagode rakitovca po svetu in jih predelali, bi zadostile potrebam po vitaminu C vsega človeštva.

Ker vitamin C v telesu težko zadržimo, ga moramo nenehno dodajati, kar predvsem velja za rakove bolnike, slabotne otroke in starejše ljudi. S kratkotrajno toplotno obdelavo se ne izniči, zato si pripravimo sok, marmelado, ki jo lahko uporabimo tudi za popestritev jedi.

Besedilo: Mirjam Grilc
Naslovna fotografija: Thinkstock

Poizkusite: Marmelada iz rakitovca

Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Komentiraj objavo

Vaš E-naslov ne bo javno objavljen.

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Dunajska 5
1509 Ljubljana