Kako posušimo kaki za zdrav prigrizek

Letos je prvič obrodil naš pred tremi leti posajen kaki. Razveselil nas je z obilnim pridelkom, nad njegovi velikimi, zdravimi, žarečimi plodovi smo naravnost navdušeni, še posebno zato, ker je pridelan ekološko, saj ga (za enkrat) ni bilo potrebno škropiti. Hvaležnih odjemalcev nam ne manjka, a še vedno ga je ostalo kar nekaj kilogramov. Plodovi niso več trdi, a tudi popolnoma umedili se še niso. Ravno pravi čas za sušenje torej. S sušenjem gob, zelišč, jabolk in hrušk imam dobre izkušnje, kakija pa sem se lotila prvič in z rezultatom sem zelo zadovoljna. Nad svežim namreč nisem ravno navdušena, posušen pa me je prijetno presenetil, saj ni trpek in okus je bolj poln kot pri svežem.

Pol centimetra

Kakije operem, obrišem, očistim, razpolovim, odstranim morebitna semena oziroma koščice in jih narežem na največ pol centimetra debele rezine. Olupka ne odstranim. Rezine zložim v električni sušilnik; ker so na trgu različni modeli, se pri nastavitvi temperature sušenja ravnajte po navodilih, sama termostat naravnam na srednjo nastavitev (pri nižji se je kaki sušil prepočasi, pri višji je postal trd in suh). Kaki se suši več časa kot npr. jabolčni krhlji (tudi več kot 14 ur), zato ga, če je le mogoče, sušim takrat, ko je cena elektrike nižja (ponoči, med vikendi).

Kdaj je suh?

Nekaj ur po začetku sušenja rezine prvič obrnem, to storim še dvakrat ali trikrat; pri vsakem obračanju tudi prestavim pladnje na sušilniku, saj se na vseh nivojih ne suši enako (najvišji pladenj dam na najnižje mesto itd). Kdaj je kaki posušen, je težko opisati, najbolje, da se zanesete na občutek. Premalo posušen se bo pokvaril, preveč posušen pa nima dobrega okusa. Splošno vodilo naj bo, da je sušenja konec, ko je kaki še vedno lepe oranžne barve (no, med sušenjem nekoliko potemni), na pogled suh, na otip pa lahek, voljen in nikakor ne presušen.

Spravilo

Čeprav mnogi prisegajo na skladiščenje v kovinskih ali steklenih dobro zaprtih posodah, suho in na sobno temperaturo ohlajeno sadje raje vakuumiram, saj me tako ne skrbi, da bo splesnelo ali da se bodo v njem zaredili kuhinjski molji, poleg tega so vrečke veliko bolj priročne. Seveda vakuumiramo samo ustrezno suho sadje, premalo ali preveč posušeno izločimo in porabimo sproti. Vrečke spravimo na hladno, suho in temno mesto, npr. v kuhinjsko shrambo.

Tako sem storila tudi s kakijem. Majhne količine v dobro zaprtih vrečkah so odlično nadomestilo za sladkarije in kot zdrav prigrizek (suh kaki je bogat s hranili in minerali) dobrodošle na izletih, med kolesarjenjem ali v službi, šoli, na različnih aktivnostih. Tako shranjeno sadje je lahko in zavzame malo prostora.

Priporočamo: Okrašene pomaranče

Besedilo: Natalija Mljač
Naslovna fotografija: Thinkstock