Kako shranimo hrano v kozarce namesto v zamrzovalnik #priročno

Odkar sem pred nekaj leti odkrila praktičnost in široko uporabnost vročega polnjenja za še vse kaj drugega kot le za marmelade in paradižnikovo omako, je domač zamrzovalnik bolj prazen kot poln – v njem najdejo prostor v glavnem le še sladoled, domača zelenjava, sveže nabrani jurčki in borovnice, kruh, občasno ekološko pridelana govedina in kunčje meso, redko kaj več. Včasih so se v njem gnetle različno velike plastične posode z raznimi juhami in mineštrami, golažem, hašejem, ričetom, joto pa še čim. Zdaj so vsi ti na zalogo pripravljeni obroki v kozarcih.

Zakaj v kozarce?

Vroče polnjenje je tako idealno nadomestilo za zamrzovanje, da sem zanj navdušila že kar nekaj prijateljic in znank. Res je, da se je treba malo potruditi, paziti na čistočo kozarcev, pokrovčkov, vseh pripomočkov in seveda rok, a v nekaj urah (odvisno od jedi) bomo poskrbeli za več en-dva-tri pripravljenih obrokov, kar nam bo občutno olajšalo pripravo kosila ali večerje vsaj nekaj dni v prihodnjih tednih. Saj poznate: nameravali ste skuhati kosilo, a vam je načrte na glavo obrnil nepredvidljiv opravek ali dogodek. Ali pa zaradi alergije ne morete jesti v menzi, časa za kuhanje po službi pa nimate na pretek. Ali enostavno najbolj zaupate svoji kuhi. Ali, navsezadnje, varčujete tudi tako, da redko jeste zunaj in torej kuhate sami. No, roko na srce, priznajmo: včasih pa se še tako pridni gospodinji ali gospodinjcu enostavno ne ljubi kuhati. Bomo nekaj vzeli iz skrinje, si mislite, ali pa bomo naročili pico. Toda – zamrznjena hrana se dolgo odtaja (razen če imate mikrovalovno pečico), na pico je treba čakati (poleg tega prehranski strokovnjaki odsvetujejo pogosto uživanje hitre hrane). In še najpomembnejše: hrana iz kozarca je – preverjeno – boljša kot iz zamrzovalnika, pravzaprav je takšna, kot bi bila ravnokar skuhana. Samo v lonec ali kozico jo prelijemo, segrejemo in pustimo nekaj minut rahlo vreti.

Pozor: jedi z gobami niso primerne za vroče polnjenje, saj jih ne smemo pogrevati!

Priprava

Za vroče polnjenje potrebujemo steklene kozarce s pokrovčki (sama uporabljam običajne kozarce z navojem), zajemalko in lijak z večjo odprtino (uporabljam kovinskega, čeprav so na trgu tudi iz drugih materialov). Tudi manjše količine kuham v velikem emajliranem loncu, saj si zaradi njegove višine tako nekoliko olajšam kasnejše čiščenje štedilnika in ploščic.

Približno pol ure pred predvidenim koncem kuhanja v pečico zložim dobro pomite, odcejene kozarce in jo prižgem na 100 stopinj Celzija; na tej temperaturi morajo biti vsaj deset minut (iz pečice vzamem vsakega posebej tik pred polnjenjem). Pazite, da so kozarci brez nalepk, povsem čisti in nepoškodovani. Pokrovčke zložim v posodo z vročo vodo in postavim na štedilnik, kjer jih pustim vreti najmanj deset minut (iz posode vsakega vzamem z vilicami šele, ko je kozarec napolnjen in pripravljen na zapiranje). Nikar ne varčujte pri pokrovčkih: vsak poškodovan, umazan, zabarvan, zarjavel pokrovček zavrzite (novi niso dragi, pozorni bodite le, da bodo ustrezali navoju kozarca).

Pazite, vroče!

Ker imamo opraviti z vročo hrano, vročimi kozarci in vročimi pokrovčki, si za to opravilo vzamemo čas in poskrbimo, da nas nihče ne moti; majhni otroci in hišni ljubljenčki takrat nimajo kaj iskati v kuhinji.

Preden se lotim polnjenja, kuhinjski pult pospravim in temeljito obrišem. Prostor na pultu, na katerega odlagam vroče kozarce s hrano, prekrijem z več plastmi frotirnih brisač. Pripravim si še vsaj dve brisači za prekritje kozarcev (ohlajati se morajo počasi), dve majhni prelikani brisači (z eno vzamem kozarec iz pečice, z drugo kozarec pred polnjenjem preventivno nekoliko ovijem – tako se počasneje ohlaja, hkrati pa imam občutek varnosti, če bi kozarec med polnjenjem morda počil) in prelikano kuhinjsko krpo.

Pripravim si še tri krožnike: na enega dam dve, tri plasti papirnatih brisač (na tega položim kozarec, ko ga vzamem iz pečice), na drugega odlagam zajemalko in lijak, na tretjem imam vilice, s katerimi jemljem pokrovčke iz vroče vode (pokrovček položim na brisačo, ki jo sicer uporabljam za jemanje kozarcev iz pečice, in ga pred zaprtjem kozarca otresem, da odstranim vodo).

Jed med polnjenjem pustim čisto rahlo vreti in jo občasno premešam. Pred prvim polnjenjem nekaj zajemalk jedi nad loncem prelijem čez lijak, da oba pripomočka dobro ogrejem. Če med polnjenjem po nesreči umažem rob kozarca, ga s prelikano kuhinjsko krpo previdno obrišem. Dobro zaprt kozarec prestavim na vnaprej pripravljeno mesto, prekrijem z brisačami, in se lotim naslednjega. Morda se sliši zapleteno in dolgotrajno, toda v resnici veliko več časa vzame kuhanje kot samo polnjenje in priprava nanj (s tem se zamudim največ 15 minut). Nekaj več dela je le z govejo juho, saj jo je treba precediti v drugo posodo, z mesa odstraniti zelenjavo in ga narezati (v kozarce dam samo lepe nemastne koščke) ter ponovno dobro segreti.

Tesnjenje

Če se zgodi, da katerega od kozarcev ne uspem dobro zapreti (pa tudi, če imam le občutek, da ne tesni), si zapomnim, kateri je, in naslednji dan, ko kozarce opremim z nalepkami (vsebina, datum), vpadljivo označim, da je treba ta kozarec čim prej porabiti, in ga v hladilniku postavim v ospredje. Tako se ne zgodi, da bi nanj pozabila, in ga uporabim v naslednjih dveh dneh. Tudi dobro zaprte kozarce shranjujem v hladilniku (kolegici se dobro obnese spravilo v čisti, hladni, suhi in temni shrambi), kjer seveda ne morejo čakati v nedogled; kot hitro pripravljeno kosilo ali večerja svojo pot končajo v nekaj tednih.

Občasno s trkanjem po pokrovčkih preverim, ali so še vedno dobro zaprti: votel zvok ne bi bil dober znak. V več letih se mi je pokvaril le en kozarec in še to na začetku, ko nisem imela izkušenj: ker sem uporabila že večkrat rabljen pokrovček, je bil slabo zaprt, poleg tega je bil predolgo v hladilniku, kar štiri mesece.

Priporočamo: Sedem namenov, za katere lahko uporabite kuhinjsko krpo

Besedilo: Natalija Mljač
Naslovna fotografija: Thinkstock