Zdravilni učinki in kulinarične odlike melise

Na našem vrtu je kraljica. Pa ne zato, ker bi bila nekakšna miss vrta, kakor je verjetno vrtnica, ampak zaradi očarljivega vonja. Že skromen dotik njenih listov nas popelje v osvežujoč hladen in senčen vrtiček, kjer misli odtavajo daleč stran … Odslej jo bomo uporabljali tudi v kuhinji.

Melisa je trajnica, ki zraste do kakih 80 centimetrov višine v prikupen gost grmiček. Listi so veliki 3 do 4 centimetre, rahlo dlakavi, z močnimi listnimi žilami, nazobčani, ovalni, svetlo zeleni in dišijo po limoni, kar je dober prepoznavni znak v družbi podobnega rastlinja. Iz močnega stebla po celotni dolžini na gosto izraščajo vejice z listi, ob njih pa od sredine poletja nastajajo tudi drobni beli do bledo modri cvetovi, ki jih rade obletavajo čebele. Menda je zato priljubljena rastlina čebelarjev okoli čebelnjakov. Sicer uspeva v vsaki prsti, zraste iz semena, sadike in najpogosteje razcepljene korenine, da ponekod na vrtu kmalu postane plevel. Jeseni se sčasoma posuši – takrat jo porežemo skoraj do tal, spomladi pa spet požene.

O njenih zdravilnih učinkih bi lahko napisali zelo dolg članek, saj jo zeliščarji globoko cenijo. Deluje podobno kakor meta, le z nekoliko blažjim učinkom. Tudi sloviti pater Simon Ašič je o melisi napisal veliko lepega in spodbudnega, med drugim, da pomirja krče, ureja prebavo, krepi in poživlja srce, razkužuje in celi rane, pomirja migreno, omedlevico, premočno bitje srca in blaži potovalno slabost. Velikokrat pomaga pri depresiji in neredni menstruaciji. Proti nervoznemu glavobolu po njegovem nasvetu obložimo čelo in zatilje z listi melise. Pospešuje izločanje žolča, s čimer preprečuje nastajanje kamnov. Melisa krepi spomin, pričara lepe misli, odganja »črne oblake« in tesnobo, daje telesu novih moči, deluje protikrčno. Pri nosečnicah preprečuje bruhanje in slabo počutje. Da je zelo znano zelišče, pričajo zapisi o melisnih kapljicah, ki so jih izdelovali menihi že v 17. stoletju, in po podobnem receptu lekarnarji še danes izdelujejo kapljice za pomiritev. Novejša dognanja potrjujejo zapise starih zeliščarjev, dopolnjujejo jih celo s podatkom o delovanju na proste radikale in o močnih antioksidativnih lastnostih. Zdravilne učinkovine vsebujejo pretežno sveži listi, ki jih nabiramo, preden rastlina zacveti, najbolje od poldneva do dveh, ko je v njih največ moči, pravi pater Ašič. Za zeliščni napitek sveže liste vedno poparimo s kropom, pokrijemo za nekaj minut, nato precedimo. Poparek naredimo iz dveh čajnih žličk na skodelico vode, pijemo največ trikrat na dan, zadnjo skodelico poparka zaužijemo tik pred spanjem.

Priporočamo še: Kako konzerviramo zelišča

Listov nikoli ne prevrevamo. Posušeni listi imajo manj moči, toliko več pa melisno eterično olje, ki je naprodaj v specializiranih zeliščnih trgovinah in nekaterih lekarnah. Praviloma v stekleničkah najdemo olje melise, predvideno le za zunanjo uporabo, torej v kozmetične namene, za kopeli in podobno, redko pa je mogoče dobiti olje melise, primerno za uživanje. Žal je vsakršno melisno olje precej drago, saj je izkoristek destilacije izredno majhen – cenejše različice in tiste za uživanje praviloma vsebujejo nadomestek drugih eteričnih olj podobnega vonja in bolj malo melisnega.

Melisa v kulinariki?

Bistvo zdravilnosti melise je v dišečih listih. Zakaj jih ne bi uporabili zdaj, ko je melise na vrtu veliko, in tako jedi prehransko obogatili? V kulinariki se sicer melisa pojavlja redko, največkrat v družbi s sladkorjem v melisnih bonbonih in sirupu, ki ga naredimo kakor metinega. Liste s pridom uporabimo kakor druga zelišča, denimo peteršilj in drobnjak. Odlično se poveže z nežno ribo in v marinadi za krepko jagnjetino. Polpeti iz ovsenih kosmičev in zelenjave bodo dobili povsem nov okus, če v zmes dodamo šopek narezanih listov melise.

Listi melise deloma nadomeščajo limonovo lupinico v jedeh. Lahko jih namočimo v kisu oziroma vinaigretski omaki za solato, odlično se podajo k sadni solati. Domača melisa, posebej tista iz Sredozemlja, je bogata z antioksidanti. Je znana sestavina raznih zeliščnih likerjev in zeliščnih čajnih mešanic, ki jih pijemo tople ali hladne. Nekaj lističev melise lahko vmešamo v testo za kruh ali v testo za krhke čajne piškote.

Iz prve roke

Melisa ima najmočnejši vonj, ko njene liste zmanemo med prsti. V jedeh ne prevlada, ampak njihov okus harmonično dopolni, kakor nekaj kapljic limonovega soka. Listi so grobi, zato jih za potrebe v kulinariki bolj drobno narežemo. Vsekakor jo lahko pogumneje uporabljamo, saj ima veliko zdravilnih učinkov, četudi je v jedi ne bomo veliko zaznali. Je eno redkih zelišč z eteričnim oljem, ki ga lahko uporabljamo tudi za dojenčke.

Melisnice

Okoli melisa bonbonov, melisnic, malisn’c, teh slastnih zeliščnih bonbonov, pa je vse ena sama nostalgija. Nemalo ljudi se spominja, kako so jih prodajali v velikih steklenih kozarcih in kako so se jih kot otroci vedno razveselili, ko je kakšen stric prinesel za pest bonbončkov.

Izdelovali so jih od leta 1876 in vse do leta 1980, a je bila proizvodnja za tiste čase skromna. To je bil razlog, da so proizvodnjo melisnic opustili, z njo pa se je ustavila tudi proizvodnja »dišave« – pripravka iz domače melise drugega podjetja, ki je ključna sestavina bonbona. Danes se ne dobi več, pravijo poznavalci, zato pravih melisnih bonbonov, ki bi bili primerni za uživanje, ni mogoče več narediti. Tisti iz prahu posušenih melisnih listov so namreč zelo slab približek.

Kakor mi je povedal takratni tehnolog v proizvodnji bonbonov, so sladkor za melisnice kuhali skoraj do karameliziranja, mu nato dodali melisno olje po recepturi, nato dišečo zmes vlivali v model. Ko se je po nekaj minutah sladkorna zmes ohladila in strdila, so dobljene bonbončke v novejšem času zapakirali v celofanske vrečke za trgovine, po starem pa v večjih količinah dostavljali prodajalcem bonbonov. Ti so jih shranjevali v ličnih kozarcih na visokih policah, o katerih govori tale znana šala:

»Pridejo štirje smrkavci v trgovino in prvi naroči za 5 din melisnic. Trgovec prisloni lestev, vzame kozarec z bonboni s police, stehta melisnice, zopet spleza po lestvi, vrne kozarec na polico, izroči bonbone prvemu in pogleda naslednjega. Ta pa kot iz topa: Za 5 din melisnic. Trgovec malo pordeči, ponovi postopek, lestev, polica, bonboni, tehtnica, lestev, polica, in izroči bonbone drugemu fantu. Tretji naroči: meni tudi za 5 din melisnic. Trgovec zarobanti: Ja, mulec, a nisi mogel prej povedat? Pogleda četrtega fanta in vpraša: A boš ti tudi za 5 din melisnic? Pobič prestrašeno odkima. Trgovec zopet za tretjega ponovi postopek, in ko ga postreže, se obrne k zadnjemu in vpraša: Noooo, kaj bi pa ti rad? Za 10 din melisnic, odgovori pobič.«

Priporočamo še: Domač melisni sirup za poletne napitke

Fotografija: Getty Images

Mojca Koman
Mojca Koman

Vsakdanje kuhanje je zame strokovni izziv, ker hrana je pač vir hranil, s katerim gradimo zdravje. Ta skupek vitaminov, mineralov, beljakovin ... pa gre seveda laže dol, če je zapakiran v okusno, dišečo in lepo jed, ki je hitro pripravljena. Vsekakor mi je vedno v veselje pripraviti takšen obrok, da sem z njim zadovoljna kot nutricionistka in kot mama. In jasno, da ga nič ne ostane.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Dunajska 5
1509 Ljubljana