Na obisku: V odprti Kužini

Mandlji, ki lahko tudi zadrtim cinikom zmešajo glavo z lepoto, res še ne cvetijo. Ampak, ne dajmo se: nekaj toplih dni je še napovedanih te zalentinovo obarvane dni. Zato nas vleče na Primorsko; med iskanjem primerne romantične lokacije smo se ustavili v Kortah nad Izolo.

Kar priznajmo si; največ Slovencev je to ljubko istrsko vas začelo obiskovati nekje v devetdesetih letih, ko se nam je zdelo jako imenitno, da jemo v tamkajšnjem zadružnem domu. Prava etnološka rariteta je bila tedaj to, retro avtentika. Nadaljevalo se je s Hišo Torkla, ki je samo čez cesto in v čisto drugačnem slogu. Od prejšnjega petka – otvoritvena zabava! – pa je tu še en gostinski naslov, ki je nekako vmes, med tema dvema: Kužina v Stari šoli, hotelčku, ki že približno tri leta vztrajno napreduje. Od hostla, ki je vabil predvsem kolesarje, so se z zamenjavo lastnikov pred tremi leti precej razširili: zdaj tu lahko spi 67 gostov. Večji del v sobah, ki so res v poslopju nekdanje šole, nekaj je apartmajev v sosednji stavbi, nekdanjem vrtcu, zdaj pa so dodali še dva nad stavbo, kjer so minuli petek odprli Kužino. Kot vidite, ta sta že takšna, ki se spogledujeta z malce še obvladljivega razkošja. Kdor si bo želel z boljšo polovico v tednu, ki objema praznik zaljubljencev, privoščiti oddih v Istri, kjer so te dni že vele tople pomladne sape, lahko pride sem in se bo za vsakega kaj našlo.

Tako bo tudi naprej, ko bodo na dvorišču vgradili bazen in prenovili še sedemnajst sob, ki so zdaj mogoče za koga malo preveč osnovne. Nič čudnega; to so bile pač učilnice v stari šoli, zgodovinsko ne nepomembni: med italijansko okupacijo je bila v tem koncu edina, v kateri se je slovenski živelj še lahko učil maternega jezika. Kdor ima veselje z zgodovinskimi zgodbami, se bo lahko podal tudi na raziskovanje ruševin tukajšnjega gradišča, ki jih nameravajo nekako bolj postaviti v ospredje, saj vznemirljivo spominjajo na to, zakaj se temu kraju reče Korte (nekaj časa, in to marsikoga razburi še danes, pa se je vasi reklo celo Dvori nad Izolo). Korte so, skratka, natančno tak hribček, na vrh katerega bi človek sedel, da bi mu pogled lahko potoval čim dlje: na eni strani proti morju, na drugi proti temno zeleni Istri, z zasneženimi hribi v daljavi. Marsikdo je tako čutil. Od nekdaj. Zato tu ne manjka ostankov zgodovine, ki priča, da so ta kraj cenili že Histri.

Kuhinja fantov obmorskih mest

To je bil vložek za tiste, ki bi se med romantičnim pobegom vseeno malo naveličali zgolj zreti v oči ljubljenega na nasprotni strani mize. Um vam lahko zaposli zgodovina, brbončice v Kužini pa lahko mirno zaupate Marku Goreli, ki je tudi uradno prevzel kuhinjo. Kako je to šlo, pa sprašujemo Jasmina Kogoja, ki ta fletni hotelček vodi. Če je namreč večina Slovencev Gorelo spoznavala v resničnostnem šovu, je Kogoja zares navdušil, pravi, ko je že delal v Portorožu, s konceptom Istrian bistro & tapas lokala: okrepčevalnice, ki ponuja v nakup tudi vse delicije, ki jih daje na krožnik. Kar dolgo ga je medil, priznava, tri leta. Zdaj je tu.

Kaj bo kuhal Gorela?

Da bo sezonsko, lokalno in tradicionalno z novim pridihom, so dandanes tako zguljene besede, da ne povedo absolutno nič. To je tako ali tako nuja. Poglejmo, od kod prihajajo dobavitelji: iz hrvaške Istre bodo pošiljali boškarinovo in osličje meso. Z naše strani bo pomemben del mesnin prispevala kmetija Trček, še ena, ki počiva tako rekoč na nedrjih zgodovine, v znamenitih Hrastovljah. Zorjena govedina bo prispela iz Italije. Povezali so se z mesarjem iz Krmina, ki zalaga tudi edino michelinko, ki si jo kar lastimo, čeprav je v Italiji, Subido, ki jo vodi znamenita družina Sirk; ta mesar je iskal prav takega partnerja na slovenski obali, kot je Kužina. Ker zgodbo oblikujejo fantje, ki so zrasli na ulicah naših obmorskih mest, so nekaj tega simpatično vgradili v meni: hladna predjed se imenuje izola brand. Poklon vsem Delamarisovim konzervam, ki jih odpirajo vedno nove in nove generacije. Hod z zorjeno govedino pa je dobil ime prijatelj iz Krmina.

Vina? Znova slovenska in hrvaška Istra, italijanski Kras, vsega skupaj 35 etiket, pa osem penin, razlaga Kogoj.

Idealna klima

Zgodovina evropske filozofske misli pozna tudi t. i. klimatsko teorijo. Zelo znano jo je opisoval politični mislec Montesquieu, ampak je z njo manj zaslovel kot recimo s tem, da je predlagal zdaj uveljavljeno delitev oblasti na tri veje – predvsem so se mu posmehovali, ker je trdil, da Francija – njegova, seveda – glede na podnebje leži ravno v pravem pasu, da ustvarja ljudi, s katerimi se da najbolje shajati. Namreč: severnjaki naj bi bili po njegovem zaradi mraza preveč zakrčeni in trdi, prebivalci toplega juga preveč ognjeviti in malček preveč sproš­čeni in nezanesljivi, zaradi vročine in razširjenih žil.

Osebno mislim, da je pri nas po tej Montesquieujevi teoriji samo obmorski pas v precej idealnem podnebju. S temi ljudmi se je tako lahko pogovarjati. Jasmin Kogoj je priljudno žuborel podatke o hotelčku in sproti je na dan prihajala še zgodba o življenju ljudi, ki so ves čas povezani s turizmom. Tudi od tod prihaja ta sposobnost Primorcev, da zlahka navežejo stik, so dostopni, pogovor takoj steče. Jasmin je namreč iz gostinske družine, in kot pravi, je na tem koncu in v tej panogi malo ljudi, ki jih ne bi poznali: tata je bil dolga leta šef kuhinje v Grand Hotelu Bernardin, mama se je kalila v Palaceu, potem pa se je za dolgih 25 let preselila v Delfina. Sam, pravi, je postal turistični delavec s štirinajstimi: najprej je delal na plaži, potem je napredoval v portirja v hotelu Morje, bil pa je tik pred tem, da postane, pravi, prvi concierge, vendar se je vse skupaj končalo, ko je hotele prevzel Istrabenz in je Jasmin trajno odkorakal skozi vrata, ki bi jih moral odpirati. Naveličan neosebnega odnosa.

In zato, pravi, bi rad, da je Stara šola v Kortah drugačna.

Preverite recepte, ki so jih za nas pripravili v Kužini:

Brancinov tatar s kremo iz rdeče pese

Crème brûlée z rožmarinom in limono

Pljukanci s tartufi

Preberite še: Kako s preprostim poskusom preverite, ali je med pravi

Fotografija: Lovro Rozina, Vida Dimovska

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Dunajska 5
1509 Ljubljana