Na testu: 5 receptov za krofe

To je za nas vesel dan. Pogrešali smo redna mesečna srečanja v centru Kult 316 – in zdaj so znova tu! Nova serija kulinaričnih izzivov, ki se jih bomo lotevali z našo najljubšo ekipo, Neli Selan in Janom Mohoričem ter vsemi drugimi, ki smo jih spoznali v dolgih letih, kar sodelujemo z BIC Ljubljana. Potem ko smo več let kuhali in izbirali najboljše recepte, ki ste jih pošiljali vi, dragi bralci, smo si zadali nov izziv: skoraj znanstvene naloge bomo reševali. Prišli bomo do dna nekaterim misterijem domače kuharije. Prihodnji mesec bomo na primer kuhali govejo juho in ugotavljali, kateri kos mesa je za to zares najprimernejši.

Začeli pa smo s prvovrstno aktualno temo: krofi. Je med nami kdo, ki so mu uspeli v prvem poskusu? Zdaj imamo dokončni odgovor na vprašanje o mesenju, cvrtju in sploh o vsem.

Kako smo se lotili?

Potrebovali smo pet receptov, ki nam bi jih priporočili resnični uporabniki z zagotovilom, da so po njih že uspešno cvrli in bili z rezultatom zadovoljni. Vprašanje smo zastavili kar v facebook skupini Pecivo in slaščice za vsak dan, ki ima osupljivih 90 tisoč članov. Ti so tudi »poskrbeli« za večino krofov, ki že od začetka leta prednjačijo po zastopanosti med vsemi slaščicami in vsemi objavami. Po domače povedano: toliko krofov, kolikor so jih letos spekli člani te skupine, še nismo videli dokumentiranih nikjer in nikoli. Tu smo dobili štiri recepte, za enega pa smo povprašali sestro Bernardo Gostečnik, zadnjo avtorico in redaktorico legendarne Velike slovenske kuharice, po domače kalinškove: najznamenitejše kuharske knjige zadnjih 150 let domače kuhinje na naših tleh.



Vsi recepti so romali k Neli Selan in zavezali smo se k strašanski natančnosti pri pripravi, kar lahko dokažemo tudi s fotografijo: vse sestavine za vseh pet receptov smo dosledno natehtali in pripravili, vse korake dokumentirali. Le količino smo prepolovili, kjer se je to dalo narediti natančno in brez kompromisov; že tako je bila kuhinja Kulta 316 zasuta s krofi, da so ljudje, ki so pokukali vanjo, nemeli od začudenja.

Potrebna oprema?

Bomo kar zgrabili bika za roge: če ste amater z resno željo po domačih krofih, investirajte nekaj več kot dvajset evrov in kupite picapan. To je posoda na elektriko, znana vsem kampistom in v svoji preprostosti, zanimivo, izredno primerna za cvrtje take kultne in, kar priznajmo si, vseeno zahtevne poslastice, kot so krofi. Beremo sicer, da je prav zdaj na trgu serija pekačev, ki imajo pokvarjen termostat in se v njih olje ne segreje na več kot 130 stopinj; če se vam zgodi tak nakup, pač vrnite. Sicer pa bo picapan sam od sebe rešil kar veliko zagato, ki ponavadi doleti začetnike: olje se jim pregreva, krofi črnijo, znotraj pa so surovi.

Če boste torej pekli v električnem pekaču za pice, je treba zgolj nastaviti delovanje termostata med številki 3 in 4 in bo sam od sebe ohranjal temperaturo na idealnih 160–170 stopinj, ne da bi se vam bi bilo treba s tem kaj ukvarjati. Če ne boste kupili picapana, pa si priskrbite poseben termometer in ga nekako pričvrstite v lonec. Ko boste bolj izkušeni, boste znali po mehurčkih razpoznati primerno temperaturo: maščoba se ne sme preveč peniti. Indukcija: različne so, sami boste morali ugotoviti. Če nimate nič od tega: bodite pripravljeni na žrtvovanje prve serije, ki bo romala v maščobo.

Pripravljen morate imeti prt, na katerem bodo krofi vzhajali, penovko in tisti pripomoček, ki je videti kot velikanska injekcija in boste z njim na koncu dodajali marmelado. Pa seveda nekaj namenskih papirnatih brisačk; te bodo popile maščobo, ki jo bo krof po cvrtju voljan dati od sebe. Od sestavin le še sladkor v prahu in tršo marelično marmelado.

Zmagovalni recept?

Tudi pri nas se je potrdilo! Najlažje je lepe krofe narediti po receptu, ki ga je objavila Rosana Jug Povhe iz Krškega in ki je, po našem opažanju, tudi v skupini, ki smo jo uporabili kot vir, najbolj priljubljen. Velik del zaslug za to gre tudi 15 minut trajajočemu videoposnetku, s katerim je gospa pospremila svoj recept in ga naredila še toliko bolj dostopnega za široke ljudske množice. Ti krofi so se v našem poskusu od prve do zadnje minute obnašali točno tako, kot je bilo prikazano v videu: niti eden se nam ni pokvaril, vsi so imeli prekrasen krancelj, ravno prav so bili pečeni in zato vam s popolnoma mirno vestjo predlagamo: če se boste lotili krofov, je pri tem receptu najmanj možnosti, da vam spodleti, in največ, da boste s svojim delom želi občudovanje.

Gospo Rosana Jug Povhe smo, po tem testu, tudi obiskali v Krškem in prihodnji teden si lahko preberete neverjetno zgodbo o njenem videoposnetku in o prednostih in slabostih družbenih omrežij. Da, celo pri taki stvari, kot so krofi, se pokažejo, ve povedati zanimiva gospa, ki je svoje krofe ponovila tudi posebej za nas, pred našimi očmi.

Priporočamo: To je najboljši recept za krofe, ki se bodo posrečili

»Namen tega videa je približati cvrtje krofov vsem, ki se ga iz takih ali drugačnih razlogov bojijo. /.../ Lahko bi bili narejeni po katerem koli receptu, jaz pač delam po tem, ki sem ga dobila od gospe Vanje Rogina in ga priredila po svojem okusu, pa tudi ona verjetno ne peče strogo po njem. Vsi pečemo in kuhamo po receptih, ki so nam najbolj všeč, ker so za to tudi narejeni in dani v uporabo. Meni je ta najbolj pri srcu in sem zelo hvaležna gospe Vanji, da ga je delila z mano. Nikjer nisem niti z eno besedo napisala, da je recept moje avtorsko delo, niti si ga nisem lastila. Zato bi si želela, da se video uporablja za prvotni namen, to je približanje cvrtja krofov širši množici ljudi, ker je vse drugo popolnoma nepomembno. Na koncu naj vam zaželim veliko lepih in okusnih krofov, pa naj bodo narejeni po katerem koli receptu že,« je v spremni besedi k svojemu posnetku zapisala gospa Rosana.

Recepti so že taka reč, da krožijo, vsak jih spreminja, obrača malo po svoje, preoblikuje, mesi, avtorja, razen pri krožnikih, ki jih ustvarjajo pomembni kuharji in ki so zares povsem samosvoji, prav težko določimo. Zato tudi ne znamo povedati, kdo so v resnici avtorji drugih receptov, ki smo jih izbrali: eden izvira iz Velike slovenske kuharice in ga tam najdete pod imenom fini krapi; s tem smo imeli veliko težav, ker so se nam krofi, sestavljeni iz dveh polovic, odpirali. Je pa to recept, ki se najbolj približa staremu dunajskemu receptu. Eden nam je bil posredovan kot »Krofi (Sonja)« in ta nam ni uspel: delali smo dvakrat, vendar je treba po resnici povedati, da po tem receptu uspešno peče veliko ljudi in zato ne razumemo, kje smo naredili napako. Odličen rezultat smo dobili tudi pri receptu z imenom krofi brez vzhajanja (pomeni, da vzhajamo samo že narejene kroglice), pa čeprav je v njem razmerje med sestavinami nekoliko drugačno.

 Preberite še: 10 najpomembnejših dognanj o pripravi krofov, ki jih je pametno upoštevati

Fotografije: Mavric Pivk/Delo