Privlačne trditve na živilih: najbolj problematični jogurtovi napitki, pijače in žita za zajtrk

Rezultati raziskave Inštituta za nutricionistiko: tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami ima manj ugodno hranilno sestavo.

Na Inštitutu za nutricionistiko izvedli obsežno raziskavo, v kateri so primerjali prehranski profil preko 6000 živil, ki so se tržila v Sloveniji. Živila so bila ovrednotena na različne načine, med drugim tudi z uporabo modela, ki se že uporablja za omejevanje uporabe zdravstvenih trditev v Avstraliji. Rezultati raziskave so pokazali, da ima približno tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami manj ugodno hranilno sestavo. Do nadaljnega je to sicer povsem skladno z zakonodajo, postavlja pa se vprašanje, ali uporaba privlačnih trditev na tovrstnih izdelkih lahko zavede potrošnike, da le zaradi privlačnih obljub izberali živila z manj ugodno hranilno sestavo.

Raziskava je dostopna tukaj.

Največ med manj zdrava živila razvrščenih s trditvami označenih izdelkov je bilo v skupinah prigrizkov, pekovskih izdelkov, slaščic ter med omakami in namazi.

Dr. Urška Pivk Kupirovič, univ. dipl. ing. živ. tehnol., Inštitut za nutricionistiko: »Živila znotraj teh kategorij so bila pogosto razvrščena med manj zdrava predvsem zaradi visoke energijske vrednosti in visokih vrednostih vrednosti hranil, ki jih želimo v sklopu uravnotežene prehrane omejevati, kot so maščobe, nasičene maščobe, sladkor in sol. Na osnovi zelo stroge zakonodaje lahko potrošniki sicer vse bolj zaupamo atraktivnim prehranskim in zdravstvenim trditvam, vendar nas le-te ne smejo zavesti, da bi kupili živilo z manj ugodno hranilno sestavo. Zato je tudi pri izboru s trditvami označenih izdelkov ključen nasvet potrošniku, da pred nakupom dobro prebere označbo izdelka, še posebej sestavine in tabelo s podatki o hranilni vrednosti, v kateri so navedene količine ključnih hranil v izdelku.«

Kritične skupine živil, kjer je stanje najbolj problematično.

Dr. Urška Pivk Kupirovič, univ. dipl. ing. živ. tehnol., Inštitut za nutricionistiko: »Podrobno smo ovrednotili tudi sestavo ožjih skupin živil, da bi ugotovili, kje najpogosteje prihaja do tveganja, da bi bil potrošnik pri kupovanju živil lahko zaveden s pozitivno informacijo uporabljenih trditev. Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk. Zanimivi so tudi rezultati posebne analize, modeliranje z upoštevanjem tržnih deležev, kjer so se na eni strani kot problematične pokazale te iste skupine živil, na drugi strani pa smo ugotovili, da imajo v nekaterih skupinah živil najvišji tržni delež izdelki z ugodnejšo hranilno sestavo.«

Kontekst: Te dni mineva 10 let od roka, predvidenega za uveljavitev omejevanja uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo. Zaradi nesoglasij med različnimi deležniki Evropska komisija te določitve Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah ni uveljavila, zaradi česar se živila sme označevati s privlačnimi trditvami tudi takrat, ko je hranilna sestava le-teh manj ugodna. V Evropski Uniji je področje uporabe zdravstvenih trditev na živilih urejeno že od leta 2006 z uredbo 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Uredba je predvidela, da Evropska Komisija do januarja 2009 uveljavi prehranske profile, s katerim bi bila omejena uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno hranilno sestavo, npr. kadar le-ta vsebujejo veliko sladkorja, nasičenih maščob ali soli. Ker ta del uredbe ni bil uveljavljen, trenutno na ravni Evropske komisije poteka evalvacija, v okviru katere komisija ugotavlja, ali je vzpostavitev profiliranja sploh potrebna. Objavo poročila pričakujemo še v letošnjem letu.
Priporočamo še: Z Nastjo Kramer o prehranskih dopolnilih: Kako prepoznati modne muhe in kako pozimi preskočiti prehlade ter gripo
Odprta kuhinja
Odprta kuhinja

Portal za dnevni odmerek kulinaričnega navdiha.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Dunajska 5
1509 Ljubljana