Uravnotežen zajtrk: Kaše in kosmiči

Ob besedi kosmiči skoraj vsem najprej pridejo na misel sladki koruzni kosmiči, ki jih radi jemo za zajtrk. Nekateri pomislijo na ovsene kosmiče v kakšni hrustljavi različici, bolj zavzeti na ovsene kosmiče brez dodatkov, ki jih zvečer namočijo in zjutraj pojedo kot kašo, včasih pa tudi skuhajo. Ampak kosmiči so še drugi. Tokrat poglejmo, kateri. Hm, in kaj so kaše?

Takole je: kaša je oluščeno žitno zrno, kosmič pa stisnjeno oluščeno žitno zrno, da postane sredica, kjer je pretežno škrob, lažje dostopna za prebavne encime. Kakor veliko stvari v kuharstvu, tudi tu ni vse dosledno urejeno. Tako obroku iz kuhanih ovsenih kosmičev pravimo kaša, prav tako vsaki gostejši jedi iz zdrobljene snovi in tekočine – otroške kašice so že tak primer. Jasno, kaša je tudi jabolčna iz naribanih jabolk ali breskova iz breskev. Ne nazadnje je sok svežih breskev vedno kašasti.

Kaše

Že bežen pogled na trgovinske police z žitnimi izdelkih razkrije obsežno zbirko kaš. Poznamo ajdovo in proseno kašo, ki sta večini najbolj znani, potem je tu še ješprenj, kar je udomačeno ime za oluščeni ječmen, torej ječmenovo kašo. V zadnjem času se v ospredje preriva pirina kaša. Prosena kaša ima v slovenskem prostoru velik simbolni pomen – pomenila naj bi plodnost, obilno rodnost in so jo zavoljo tega obvezno pripravljali na ženitovanjih in porokah. Do današnjih dni se je ohranilo precej jedi s proseno kašo, denimo češpljeva kaša (s suhimi slivami), sladka mlečna kaša, pa kašnato zelje ali repa, jed, pri kateri v vodo, v kateri se kuhata kislo zelje ali repa, zakuhajo proseno kašo in vse bogato zabelijo z ocvirki. In, poznate bujto repo ter poštengano kašo?

Vse vrste kaše pripravljamo podobno, in sicer jo skuhamo v vodi ali mleku in smetani, da se zmehča. Čas kuhanja je odvisen od suhosti žitnega zrna ter od njegove sestave. Pšenična in ržena kaša ga potrebujeta največ. Namakamo ju čez noč, ječmenovo kašo (ješprenj) vsaj 5 ur. Z namakanjem v mrzli vodi zrno nabrekne, zato se mnogo hitreje skuha in kuhano postane lažje prebavljivo. Če tako ješprenj namočimo, je ričet skuhan že v pol ure, sicer bi zanj potrebovali vsaj kakšno uro. Posebnost sta ajdova in prosena kaša, ki ju ni treba namakati. Tudi skuhani sta hitreje, prosena že v 10 do 15 minutah. Vsem vrstam je skupno, da vode, v kateri se je kaša kuhala, ne odlijemo, saj je v njej veliko raztopljenih mineralov. Zato raje uporabimo manjšo količino vode in jo po potrebi med kuho dolivamo. Če nam vseeno ostane, jo prihranimo in z njo obogatimo enolončnico naslednji dan.

Kosmiči

Med kosmiči so v ospredju ovseni, saj so v tako rekoč vsaki škatli mislijev za zajtrk – v mešanici kosmičev, suhega sadja, oreščkov. Kupimo jih lahko tudi posebej, tako kakor ržene, ajdove, ječmenove, pšenične, riževe in koruzne. Vsi kosmiči v stiku z vodo ali mlekom dobro nabreknejo, kar s pridom uporabljamo pri različnih jedeh, pri polpetah denimo. Zaradi tega so odlični tudi pri hujšanju: zapolnijo prostor v želodcu, da smo manj lačni. Da kosmiči niso od muh, pove podatek, da vsebujejo veliko vlaknin, zato koristijo prebavi.

Bistvo kosmičev je v tem, da so tanki. Če jih prelijemo z vročim mlekom, škrob v njih po nekaj minutah zakleji in šele takrat postanejo prebavljivi. Zelo narobe je, če ovsene kosmiče ali mislije le prelijemo z (mrzlim) mlekom in takoj pojemo. Takšni nam dlje obležijo v želodcu, za prebavne encime so skorajda nedostopni in energije od njih ni kaj dosti. Kosmiče vedno prelijemo s toplim mlekom, nato pustimo vsaj 5 minut nabrekati, še bolje nekaj minut dlje. Aha, hrustljavi misliji so že toplotno obdelani, praviloma pečeni v pečici. Takšnih ni treba prelivati s toplim mlekom, kaj šele nabrekati. So instant različica.

Najlaže kupimo že industrijsko pripravljene kosmiče, čeprav jih je mogoče precej preprosto narediti doma iz oluščenih žitnih zrn. Kosmičnik je priprava v različnih velikostnih razredih, tudi za (sprotno) domačo rabo. Manjše praviloma pritrdimo na rob mize ali delovnega pulta, z vrtenjem ročice pa stiskamo valja, ki semena pšenice, pire ali ovsa preprosto stisnejo v kosmiče. Proizvajalci zagotavljajo, da z navlažitvijo semen ajde, prosa in riža tudi ta zrna kosmičimo brez posebne muke.

Kosmiče največkrat povezujemo z zdravim zajtrkom, čeprav z njimi prehransko obogatimo tudi kosilo ali večerjo. Običajno mleto meso za polpete bo bolj zdrava izbira, če zmesi dodamo kosmiče. Tako povečamo količino vlaknin v obroku, saj nam teh v sodobni prehrani velikokrat hudo primanjkuje. Leta 1909 so ljudje povprečno zaužili 40 g različnih prehranskih vlaknin na dan, leta 1980 le 26,7 grama, danes menda samo 15 gramov na dan, zelo verjetno pa še manj. Uživanje vlaknin je v tesni povezavi s količino holesterola v krvi. V več raziskavah na prostovoljcih so dokazali, da že skodelica ovsene kaše na dan bistveno zniža škodljivi holesterol v krvi celo pri tistih, ki sicer uživajo mastno hrano. Namočeni kosmiči imajo še povsem uporabno kuharsko lastnost, da povežejo mesno zmes, podobno kakor slabša izbira, namočene drobtine.

Žitni kosmiči in kaše poleg vlaknin vsebujejo minerale in vitamine, predvsem skupine B. Prosena kaša ima veliko železa, celo več kot enaka količina jajčnega rumenjaka ali govejih jeter, pol manj železa imajo ovseni kosmiči. Ti sicer izstopajo po količini kalija, kalcija in cinka. Ajdova kaša ima precej folne kisline, a jo žal s kuhanjem večinoma izgubimo. No, zato pa se pohvali z veliko količino antioksidantov, zato naj bo na naših krožnikih pogosteje.

Kako jih shranjujemo

Kaše in kosmiče krajši čas shranjujemo v originalnih papirnatih vrečkah, dlje v steklenih ali plastičnih posodah, vsekakor tesno zaprte, da niso v stiku z zrakom. Kvar prepoznamo po žarkem, jedkem vonju in neprijetnem grenkem okusu.

Rok trajanja večine žitnih izdelkov je pol leta, če jih le ne napadejo kuhinjske »žuže muže«. Invazijo teh hitro opazimo, saj jo razkrivajo drobna jajčeca v zavitku, pa drobcene vlečljive nitke iztrebkov. Kdor je še vedno v dvomih, naj zavitek potrese, da predrami speče žužke. Njihovega spreletavanja po kuhinji potem ni mogoče več spregledati.

Za konec: naj bo kaša ali kosmič, naj bo nas vsakdanji sopotnik. Hm, ni rime?! Bo treba pojesti več kaše, ker je menda dobra za pamet.

Preberite še: Jabolčni zavitek

Fotografija: Thinkstock

Mojca Koman
Mojca Koman

Vsakdanje kuhanje je zame strokovni izziv, ker hrana je pač vir hranil, s katerim gradimo zdravje. Ta skupek vitaminov, mineralov, beljakovin ... pa gre seveda laže dol, če je zapakiran v okusno, dišečo in lepo jed, ki je hitro pripravljena. Vsekakor mi je vedno v veselje pripraviti takšen obrok, da sem z njim zadovoljna kot nutricionistka in kot mama. In jasno, da ga nič ne ostane.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed

Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.
Dunajska 5
1509 Ljubljana