Odprta Kuhinja

Kolumna sitne mame: »Zakaj iz otrok že vnaprej delati bolnike, zakaj strašiti?«

Odpri galerijo
A+   A-
Najboljši vid na svetu naj bi (!) imele ujede. Ne reče se zastonj »oko sokolovo«. Vendar kljub zaupanju v znanost, dvomim – morda ne zveni najbolje, ampak najboljši vid ima oko mame, ki je otroku ravnokar uvedla potencialno alergeno hrano.



Zagotavljam. Je ni pikice, ki je ne bi v naslednjih 24 urah videla kjerkoli na telesu. Je ni spremembe, ki je ne bi zaznala. Žal s tem najboljšim vidom ne pride tudi nezmotljiv fotospomin, zato je opazovanje pospremljeno z »a je to že bilo tu, a je to novo, a je to drugačno, a je lahko alergija?« Ne glede na to, kako zelo te je pediatrinja pomirila, da se alergije vidijo že na daleč, da ne moreš zgrešit, da kar mirno uvajaj. Vseeno je dvom. Ki ga preženeš. In mirno zadihaš in se prepričaš, da ni nič (lahko pa seveda slikaš otroka, če se le da golega in sliko objaviš v skupino mam … bojo že vedele, kajne?), da ste preživeli še eno naporno stopničko in izziv prvega otrokovega leta.

Zakaj so te alergije danes tako zastrašujoče? Morda, ker je splet prepoln zgodb o grozljivih posledicah, ki nehote pustijo nek spomin in slab občutek? Morda, ker je danes že skorajda moderno, da imaš kakšno alergijo ali intoleranco. Zato, ker je danes nujno, da imamo težave, da smo posebni, da imamo nekaj, na kar morajo drugi ljudje paziti. Poglejte, vašega otroka bodo na rojstnodnevni zabavi pogostili, skrbeli zanj in ga opazili, četudi mu ne bo treba pripravljati brezglutenske-veganske sladice zaradi namišljenih kapric. Vseeno bo edinstven in opažen.

Seveda – z vsem spoštovanjem do vseh z dejanskimi težavami, saj so ti z namišljenimi prav posmeh vsem, ki morajo res vsakodnevno paziti. Ne morem pozabiti mame punčke z res hudo alergijo, ki sem ji ob torti pripravila še nekaj mafinov (seveda okrašenih kot torta, da ni bila izključena), ki mi je povedala, da ji je ena od mam nekoč, ko jo je vprašala, če bo na zabavi kaj primernega zanjo (sicer bo, kot je že bila navajena, prinesla sama), zabrusila, da ona se pa z njenimi namišljenimi težavami že ne bo ubadala, ker so modna muha. Zato – preverite, preden zavijete z očmi. Ampak pogosto je zavijanje upravičeno. Sploh, ko ljudje ugotovijo, da niso vnaprej opozorili na svoje blazne alergije in z nekakšnim nasmeškom v zadregi povejo »en košček torte pa lahko le pojem« ter pojejo kos torte, ki bi alergika spravil najmanj na urgenco.

Zakaj iz otrok že vnaprej delati bolnike, zakaj strašiti? Zakaj moramo tako globoko vdihniti, preden dodamo gluten, mlečne izdelke, oreščke, jajca. Zakaj za vsak sadež guglamo, ali je alergen ali ni. Zakaj so potrebne globoke meditacije pred vsakim nevarnim uvajanjem in si pri enem letu, ko smo uvedli že vse, prav vidno oddahnemo. Seveda preden se spomnimo, da otrok še ni dobil medu. Pa smo spet pri globokem dihanju.

Osebno ne zaupam drugim mamam, ne zaupam skupinam, kjer si popolni neznanci upajo deliti zdravniške nasvete. Osebno zaupam strokovnjakom, zaupam pediatrinji, ker sem izbrala tako, da sem ob njej mirna. Pa sem vseeno opazovala vsako pikico. Ker nam današnji svet s to preobilico informacij … poda preveč pikic dvoma, ki se trdno zasidrajo nekje tam zadaj. Naj bodo, naj jih le ne bo pred očmi toliko, da nam zameglijo pogled.
Preberite še ostale kolumne sitne mame:

Ne zganjajmo drame ob enem krofu

Umetnost prehranjevanja na kavču

 Čigavo mesto je v kuhinji?

Moramo pri otroški hrani obvezno prevzeti eko-bio-obsesijo?

Zakaj ne znam skuhati golaža?

Razkritje najboljšega soparnika za pripravo hrane

Koliko zarečenega kruha moramo pojesti in zakaj sem sitna mati?

Fotografija: Thinkstock
Datum Objave: 17.4.2018 ob 23:04

Več iz te teme:

otrocisitna mamaalergijeintoleranca

Naročite se na e-novice:

Martina Marušič KosAvtor na portalu Odprta kuhinja